Srobot (Clematis)
Kar koli vrtna "moda" prinese naokrog - različne skupine rastlin, ki za kratek čas prevzamejo poglavitno mesto na gredah pa lahko na vrtovih vedno najdemo obeliske in pergole, ki jih preraščajo sroboti. Å e posebej so pripravni za vrtove, ki e pokajo po šivih od številnih rastlin, saj za razliko od večine trajnic ne potrebujejo prostora v širino, temveč v višino.
Rod Clematis zdruuje preko 300 vrst in na stotine hibridov. Kljub veliki raznolikosti pa
lahko srobote zdruimo v tri skupine, ki so osnovane na času cvetenja in načinu
nege. Velikosti cvetov lahko variirajo med 2 do 15 cm. Enako raznolike so tudi
oblike cvetov. Najdemo lahko zvonaste, zvezdaste in vazaste cvetove. Njihov
način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se
oprijeti golih zidov.
Rastišče
Sroboti potrebujejo svetel sončen
prostor za liste, hkrati pa potrebujejo osenčene korenine. Sončno rastišče z pet
do šest ur direktnega sonca je primerno mesto za srobot. Å tevilni sroboti lahko
uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Pomembna za
dobro uspevanje srobotov so hladna tla, kar lahko doseemo z zastirko,
pokrovnicami in grmovnicami.
Sajenje
Izkopljite 45-60 cm širšo in 15-20
cm globljo luknjo kot je koreninska gruda kupljenega srobota.. Luknja naj bo
vsaj 60 cm oddaljena od zidu ali 90 cm od drevesa, če bomo srobot vzpenjali na
drevo. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel
korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno zasadimo
pokrovnice in/ali grmičevje, ki zakrije korenine in spodnji del stebla.
Gnojenje in nega tal
Za bujno
cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta
preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil
jih vsako pomlad pognojimo z popolnim umetnim gnojilom, dodamo kompost in
zastirko.
Nega rastlin
Skupina 1: Zgodaj cvetoči sroboti
Sroboti, ki
spadajo v to skupino so: Clematis alpina, C. montana, C. armandii, C.
macropetala in njihovi kultivarji. Zgodaj cvetoči sroboti cvetijo na
poganjkih prejšnjega leta. Obrezujemo jih po cvetenju.
Odstranjujemo predvsem odcvetele cvetove in mrtve poganjke. Ta skupina srobotov ne potrebuje močnega reza.
Cvetovi so majhni in zvonasto oblikovani.
Skupina 2: Zgodaj in poleti cvetoči velecvetni sroboti
Znan kultivar iz te skupine je
'Nelly Moser'. Cvetijo pozno spomladi in v zgodnjem poletju. Sroboti iz te
skupine nosijo cvetove na stranskih poganjkih lanske rasti. Navadno ob koncu
poletja ponovno zacvetijo. Med njimi najdemo tudi nekatere glamurozne kultivarje z polnimi cvetovi, ki vsako leto zacvetijo enkrat z polnimi in enkrat z enojnimi cvetovi. Bele polne cvetove ima kultivar 'Duchess of Edinburgh', v vijoličasti pa 'Vyvyan Pennell'.
Obrezujemo jih pred začetkom rasti zgodaj spomladi.
Odstranimo ves odmrli les in skrajšamo poganjke do prvega para zdravih brstov
(od zgoraj navzdol). Po cvetenju lahko odreemo tudi cvetove, kar rastlini
prihrani energijo, ki bi jo vloila v tvorbo plodov. Cvetovi so veliki in
zvezdasti. Lahko so enojni ali dvojni. Pri dvojnih cvetovih, obrezovanje omejimo
na minimum, saj so za tvorbo cvetov potrebni zreli utrjeni poganjki.
Skupina 3: Pozno cvetoči sroboti
V to skupino
spadajo vrste: C. jackmanii, C. paniculata, C. orientalis, C. texensis in
C. viticella. Vsi cvetijo le na letošnjih poganjkih. Cvetijo od sredine
poletja do pozne jeseni.
Obrezujemo jih jeseni na 1/3 doline poganjkov, ki jih
zgodaj spomladi skrajšamo do prvega para zdravih brstov (od spodaj navzgor).
Nizki sroboti
Vsi poznamo vzpenjave srobote, medtem ko so manj znana skupina nizki sroboti, ki se ne vzpenjajo. Očarljiv C. x durandii je primeren kot pokrovnica. Obstajajo pa tudi sroboti, ki jih lahko gojimo kot zelnate trajnice. Cvetijo od julija do oktobra - C. integrifolia 'Rosea' v ronati, C. heracleifolia pa v vijoličasti barvi. Slednji ima tudi prijeten vonj po hijacintah.
Srobotova uvelost
Edini resen problem, ki nas lahko doleti ob gojenju srobotov je srobotova uvelost - rastlina nenadoma uvene in propade. Navadno se pojavi na mladih rastlinah (v prvih dveh letih). Rastlino moramo porezati skoraj do tal in navadno bo pognala nove poganjke in si ponovno opomogla. Pomembno pri tem je, da rastlino ob sajenju posadite 10 cm globje kot je bila posajena v loncu.
V koliko se problem redno ponavalja, se ognite veliko cvetnim kultivarjem, ki so najbolj občutljivi in raje posadite srobote C. viticella in C. texensis.