Mozaičnost vrtnic povzroča virus, ki je razširjen po vsem svetu. Simptomi se lahko razlikujejo, vendar so vedno opazna polja rumene in zelene barve na listih obolelih rastlin. Cvetovi lahko postanejo marogasti. Bolezen poslabša estetski videz rastlin in povzroči povečano občutljivost na mraz. Do zdaj še niso našli nobenega dokaza, da ta virus prenašajo žuželke, kar pomeni, da se prenaša s podlagami, na katere so cepljene vrtnice.
Edini način kontrole je odstranitev obolelih rastlin.
Pepelasta plesen Sphaerotheca pannosa in druge vrste tvorijo na zgornjih in spodnjih straneh okuženih listov bele prevleke. Gliva S. pannosa napada le vrtnice, medtem ko imajo druge vrste več različnih gostiteljev. Ob močnem napadu pepelaste plesni pride do zavrtja rasti in odpadanja obolelih listov. Najprej so napadeni mladih poganjkih, ki se po okužbi več ne razvijajo normalno. V primeru, da so okuženi tudi cvetni popki, le-ti odpadejo. Najugodnejše razmere za razvoj pepelaste plesni so pri dnevnih temperaturah okrog 25°C in 40-70% zračni vlažnosti. Za preprečevanje razširjanja pepelastih plesni je najbolje uporabljati odporne sorte. Ob koncu sezone moramo odstraniti in uničiti obolele dele rastlin in listje. Uporabljamo pa lahko tudi različne sistemske fungicide.
Rje se pojavijo najprej na spodnji strani listov in drugih delov rastlin v obliki oranžnih mehurčkov. Z njihovim razvojem postanejo opazne tudi na zgornji strani listov kot oranžno-rjave pike.
Na vrtnicah lahko najdemo devet različnih vrst rji, ki pripadajo rodu Phragmidium. Za razvoj so najugodnejše temperature med 18 in 20°C ter večurna vlaga na listih. Rastline so različno odporne na napade rje in ni nič presenetljivega če le nekatere vrtnice zbolijo, druge pa ne. Za preprečevanje razširjanja rji uporabljamo odporne sorte. Redno obrezujemo vrtnice, da omogočimo dobro prezračenost notranjosti rastline in s tem preprečimo zadrževanje vlage. Odstranjujemo vse obolele dele. Uporabimo pa lahko tudi fungicide.
Sivo plesen vrtnic povzroča gliva iz rodu Botrytis. Večinoma prizadene le čajevke. Gliva napada liste in stebla, preprečuje odpiranje cvetov in povzroča rjavenje in odpadanje cvetnih listov. Ob podrobnejši pregledu listov in cvetov lahko pri obolelih rastlinah opazimo sivkasto razrast. Hladnejše temperature, vlaga in oslabljene rastline so pogoji, pri katerih prihaja do okužb.
Bolezen povzroča glivaDiplocarpon rosae.Za to bolezen so značilni skoraj pravilni črni krogi z resastim robom, ki se razvijejo na listih. Velikost teh peg lahko niha od nekaj mm do 1,5 cm ali več. Okoliško tkivo se obarva rumeno.
Najpogosteje se pojavlja ob vlažnem vremenu pri temperaturah okrog 20°C. Zelo močna okužba lahko povzroči odpadanje listov.