Arhiv oznak: vrtnice

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

vrtnice

Poznate že vso pestrost vrtnic?

pestrost vrtnicVrtnice spadajo med najstarejše gojene rastline, kljub temu pa so še vedno zelo priljubljene na okrasnih vrtovih. Večina modernih vrtnic izvira iz osmih evropskih in azijskih vrst, ki izvor za vso sodobno pestrost vrtnic. Sedanje vrtnice lahko glede na način rasti razdelimo na tri skupine: gredne, vzpenjavke in grmaste vrtnice, med katerimi lahko najdemo vrtnico za skoraj vsako rastišče.

Gredne vrtnice

Gredne vrtnice so samostoječe vrtnice z cvetovi na vrhu rastline. Njihova višina je zelo raznolika (med nekaj cm in 1,5 m). Razdelimo jih glede na lastnosti rasti in cvetenja.

Hibridne čajevke

Hibridne čajevke spadajo med najbolj priljubljene vrste vrtnic, zaradi česar lahko v tej skupini resničnost začutimo pestrost vrtnic. Pri večini čajevk najdemo dolge ravne poganjke z velikimi dišečimi cvetov, ki so lepo izoblikovani in simetrični. Zrastejo od ¾ do 1,8 m in tvorijo cvetove skozi celo rastno sezono. Cvetovi se navadno pojavljajo posamezno na dolgih, močnih steblih, zaradi česar so uporabne tudi za rezano cvetje. Cvetovi so skoraj vedno dvojni in so obarvani v številnih niansah z izjemo modre.

Mnogocvetne vrtnice

Mnogocvetne vrtnice kot pove že ime samo cvetijo bogato v sestavljenih češuljah. Cvetovi so enojni do dvojni. Mnogocvetne vrtnice so še posebej uporabne, kjer želimo veliko maso barve. Velikost teh vrtnic navadno ne preseže 1,2 m. Tudi mnogocvetne vrtnice so primerne za rezano cvetje.

Poliante

Poliante (Polyantha) imajo manjše cvetove, ki se tvorijo v velikih sestavljenih češuljah. So pretežno nizke in jih uporabljamo za masovne zasaditve in obrobe.
Pritlikave vrtnice zrastejo večinoma med 30 in 45 cm. Lastnosti njihovih cvetov so podobne velikocvetnim grednim vrtnicam kot so čajevke in mnogocvetne vrtnice. Pritlikave vrtnice so uporabne v skalnjakih, obrobah, mejah in loncih. Večinoma niso cepljene.

Drevesaste vrtnice

Drevesaste vrtnice so izoblikovane z cepljenjem gredne vrtnice na dolgo pokončno steblo, kar da videz majhnega drevesca. Uporabljamo jih v formalnem vrtu, v loncih in kot arhitekturne rastline. Žalujoče oblike dobimo s cepljenjem vzpenjavih vrtnic na pokončno steblo.

Vzpenjave vrtnice

Vzpenjave vrtnice so izjemno močne rastline z dolgimi poganjki, ki potrebujejo podporo. Lahko jih vežemo na pergolo ali ograjo. Poganjki so lahko dolgi med 1,5 in 6 m, odvisno od vrste vrtnice in nege poganjkov. Nekatere vzpenjave vrtnice so cepljenje, medtem ko druge rastejo na lastnih koreninah. Tudi vzpenjave vrtnice lahko razdelimo glede na cvetove in rast poganjkov.

Rambler vrtnice

Vrtnice »Rambler« so zelo hitro rastoče vrtnice, ki lahko v eni sami sezoni poženejo poganjke dolge 6 m. Cvetovi so majhni (pod 5 cm) združeni v bujne šope. Cvetijo le enkrat na leto na eno leto starem lesu.
Zmerom cvetoče vrtnice vzpenjavke bogato zacvetijo spomladi in pocvitajo skozi preostanek rastne sezone. Jeseni lahko ob ugodnem vremenu še enkrat močno zacvetijo.

pestrost vrtnicVelikocvetne vzpenjave vrtnice

Veliko cvetne vzpenjave vrtnice rastejo sorazmerno počasi v primerjavi z vrtnicami »rambler«. Ponavadi jih vežemo na oporo. Potrebujejo tudi močno vsakoletno obrezovanje. Večinoma cvetjo dvakrat letno: zgodaj poleti in zgodaj jeseni.

Grmaste vrtnice

Grmaste vrtnice so skupina različnih divjih vrst, križancev in kultivarjev, z močno rastjo, ki potrebuje le malo nege. Vrste in stare vrtnice cvetijo navadno le enkrat na sezono, medtem ko moderne grmaste vrtnice pa cvetijo čez celo poletje.

Več o negi vrtnic.

Kako uspešno gojimo vrtnice

vrtniceVrtnice najboje uspevajo v polnem soncu, vendar bodo uspevale tudi na rastišču s 6 urami sonca dnevno. Zgodnje jutranje sonce je za vrtnice primernejše kot popoldansko, saj osuši listje in s tem preprečuje nastenek bolezni. Vrtnic ne smemo posaditi preblizu dreves in grmov, ki bi lahko tekmovali z vrtnicamo za hrano, vodo in svetlobo. Posaditi jih vsaj ½ do ¾ m od zidanih struktur (z izjemo vzpenjavk). Zidove pa lahko uporabimo kot zaščito pred mrzlimi zimskimi vetrovi.

Priprava rastišča in sajenje

Rastišče najbolje že sezono pred saditvijo prekopljemo in tlem dodamo zrel kompost (vedro na sadilno jamo). Za dobro prezračenost čajevke, poliante in velikocvetne vrtnice posadimo vsaj 60-75 cm narazen. Floribunde lahko posadimo nekoliko bližje drugo k drugi (45-60 cm). Med vzpenjavimi vrtnicami pa moramo pustiti vsaj 2,5-3 m razmika. Vrtnice z golimi koreninami moramo posaditi čim hitreje po nakupu. V vrtnarijah so na voljo spomladi ali jeseni. Tik pred saditvijo z ostrim nožem odrežemo korenine in stebla, ki kažejo znake poškodb ali bolezni. Poganjke odrežemo do višine kolen pod 5 mm nad navzen obrnjenim brstom pod kotom 45°. Pri saditvi moramo paziti, da je saditvena jama dovolj globoka, saj moramo vrtnico posaditi tako, da je mesto cepitve 3-5 cm pod nivojem tal. Mesto cepitve je tako bolje zaščiteno pred zimskim mrazom. Nasprotno lahko vrtnice v loncih posadimo kadarkoli.

Nega vrtnic

Gnojenje vrtnic

Vrtnice gnojimo, ko nova rast doseže dolžino približno 15 cm. Uporabimo popolno gnojilo ali posebno gnojilo za vrtnice. Julija lahko opravimo še drugo gnojenje. Kasneje rastlin ne smemo več gnojiti, saj lahko povzročimo novo rast mladih poganjkov, ki ne bodo dozoreli do pozeb, kar bo povzročilo poškodbe zaradi mraza. Prvo leto tudi ne gnojimo na novo posajenih vrtnic.

Poskrbite, da ne bodo žejne

Vrtnice zalimo predvsem zjutraj ali zgodnjem popoldnevu, kar jim omogoča, da se hitro posušijo in prepreči razvoj bolezni na mokrih listih. Še boljše pa je zalivanje tal brez škropljenja listov.

Če želite vrtnico presaditi

V primeru, da želimo prestaviti obstoječo vrtnico, je najbolje, da presaditev izvedemo zgodaj spomladi. Poganjke porežemo na dolžino 45-60 cm. Vrtnico poskusimo izkopati s čimvečjo grudo okoliške zemlje. Novo rastišče pripravimo pred izkopom vrtnice, da bo le-ta čimkrajši čas izven tal. Posajeno vrtnico dobro zalijemo.

Obrezovanje vrtnic

Vrtnice moramo letno obrezovati, da izboljšamo videz rastline, odstranimo oslabljene in mrtve poganjke ter kontroliramo število in kvaliteto cvetov. Odrežemo tudi divjake, ki rastejo neposredno iz podlage in ne tvorijo privlačnih cvetov.

Gredne vrtnice

Gredne vrtnice obrezujemo zgodaj spomladi. Odstranimo mrtev les in oblikujemo rastlino. Poganjke obrežemo na višino kolen. Odstranimo tudi poganjke, ki rastejo v notranjost grma. Pustimo 4-8 močnih poganjkov, ki se širijo iz centra rastline in tvorijo vazasto strukturo.

Drevesaste vrtnice

Drevesaste vrtnice potrebujejo močno obrezovanje zgodaj spomladi, medtem ko med rastno sezono le preprečujemo, da bi krošnja postala prevelika za deblo. Po odstranitvi mrtvih poganjkov, porežemo poganjke na 20-30 cm dolžine.

Vzpenjave vrtnice

»Rambler« in veliko cvetne vzpenjavke, ki cvetijo le enkrat na sezono obrežemo takoj po cvetenju, saj cvetijo na lanskem lesu. Novi poganjki, ki poženejo iz mesta cepitve ali novi stranski poganjki bodo nosili cvetove naslednje leto. Letošnje cvetoče poganjke lahko zato povsem odstranimo. Zmerom cvetoče in preostale veliko cvetne vrtnice potrebujejo le rahlo obrezovanje na 2-3 leta. Spomladi odstranimo najstarejše poganjke, ki ne nosijo več cvetov. Na srednje starih (2-3 leta) poganjkih pa obrežemo stranske poganjke na 2-3 močne brste. Najlepši cvetovi se navadno oblikujejo na teh stranskih poganjkih.

Grmaste vrtnice

Grmaste vrtnice le zredčimo in odstranimo mrtev ali poškodovan les. Oblikovanje je potrebno le redko in močno obrezovanje bi le uničilo naravno obliko grma.

vrtniceObrezovanje cvetov

Z odstranjevanjem cvetov spudbujamo rastlino k tvorbi novih cvetov. Vrtnice pa lahko uporabljamo tudi za rezano cvetje. V tem primeru odrežemo steblo tik na prvim listom, ki ima razvitih pet lističev. Če potrebujemo daljša stebla za aranžiranje odrežemo cvet tako, da odrežemo še dva dodatna lista s petero lističi. Najprimernejši čas za rezanje cvetja za v vazo je zgodaj zjutraj ali pozno popolden, ko je vsebnost vode v steblih največja. Z ostrim nožem odstranimo vse trne in liste, ki bi bili v vazi potopljeni. Stebla potopimo v toplo vodo (40°C) in pustimo, da se voda ohladi. Vodi lahko dodamo tudi gnojilo za rezano cvetje, kar bo podaljšalo uspevanje cvetov v vazi. V primeru, da vrtnic ne uporabljamo za rezano cvetje, cvete odstranimo, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odrežemo jih tik nad prvim listom. Kasneje v sezoni lahko pustimo odcvetele dele cvetov na rastlini, da se tvorijo plodovi. Tvorba plodov signalizira rastlini bližajoč konec sezone in rastlina počasi začne priprave na prezimitev (dormanca).

Odstranjevanje stranskih poganjkov

Odstranjevanje stranskih poganjkov je tehnika, ki jo uporabljamo kadar želimo večje cvetove. Na žalost se število cvetov pri tem zmanjša. Stranske cvetne brste odstranimo s prsti. To omogoči rastlini, da osredotoči vso energijo v rast in razvoj edinega cveta na poganjku. Stranske brste moramo odstraniti takoj, ko so opazni, drugače njihova odstranitev ne bo imel velikega vpliva na rast preostalega cveta.

Prezimovanje vrtnic

Pomembno je, da zaščitimo predvsem mesto cepljenja. Ob steblo rastline naložimo kup zemlje in dodatno zastirko, listjem ali slamo. Drevesastim vrtnicam moramo zaščiti krošnjo, saj se mesto cepljenja nahaja na vrhu stebla.

Ne spreglejte tudi pregleda najpogostejših bolezni vrtnic.

Bolezni vrtnic

Prepoznajte bolezni vrtnic

Vrtnice so na vrtu pogosto izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni, ki lahko zmanjšajo njen okras ali celo močno okrnijo uspevanje in cvetenje vašega rožnega grma. Zbrali smo nekaj najpogostejših bolezni, ki jih srečamo na vrtnicah.

Mozaični virus vrtnic

vrtnice mozaikMozaičnost vrtnic povzroča virus, ki je razširjen po vsem svetu. Simptomi se lahko razlikujejo, vendar so vedno opazna polja rumene in zelene barve na listih obolelih rastlin. Cvetovi lahko postanejo marogasti. Bolezen poslabša estetski videz rastlin in povzroči povečano občutljivost na mraz. Do zdaj še niso našli nobenega dokaza, da ta virus prenašajo žuželke, kar pomeni, da se prenaša s podlagami, na katere so cepljene vrtnice.
Edini način kontrole je odstranitev obolelih rastlin.

Pepelasta plesen

Bolezni vrtnicPepelasta plesen Sphaerotheca pannosa in druge vrste tvorijo na zgornjih in spodnjih straneh okuženih listov bele prevleke. Gliva S. pannosa napada le vrtnice, medtem ko imajo druge vrste več različnih gostiteljev. Ob močnem napadu pepelaste plesni pride do zavrtja rasti in odpadanja obolelih listov. Najprej so napadeni mladih poganjkih, ki se po okužbi več ne razvijajo normalno. V primeru, da so okuženi tudi cvetni popki, le-ti odpadejo.
Najugodnejše razmere za razvoj pepelaste plesni so pri dnevnih temperaturah okrog 25°C in 40-70% zračni vlažnosti.
Za preprečevanje razširjanja pepelastih plesni je najbolje uporabljati odporne sorte vrtnic. Ob koncu sezone moramo odstraniti in uničiti obolele dele rastlin in listje. Uporabljamo pa lahko tudi različne sistemske fungicide. Veliko pa naredimo že, če rastline ustrezno zalivamo v sušnem obdobju, zmanjšamo izsuševanje tal z zastirko, izvajamo pravilni rez (dobro kroženje zraka in manjše zastajanje vlage na listih) ter pravilno gnojimo (ne preveč dušika).

Rje

Bolezni vrtnicRje se pojavijo najprej na spodnji strani listov in drugih delov rastlin v obliki oranžnih mehurčkov. Z njihovim razvojem postanejo opazne tudi na zgornji strani listov kot oranžno-rjave pike.
Na vrtnicah lahko najdemo devet različnih vrst rji, ki pripadajo rodu Phragmidium. Za razvoj so najugodnejše temperature med 18 in 20°C ter večurna vlaga na listih. Rastline so različno odporne na napade rje in ni nič presenetljivega če le nekatere vrtnice zbolijo, druge pa ne. Za preprečevanje razširjanja rji uporabljamo odporne sorte. Redno obrezujemo vrtnice, da omogočimo dobro prezračenost notranjosti rastline in s tem preprečimo zadrževanje vlage. Odstranjujemo vse obolele dele. Uporabimo pa lahko tudi fungicide na osnovi tebukonazola, miklobutanila in tritikonazola.

Siva plesen

Bolezni vrtnicSivo plesen vrtnic povzroča gliva iz rodu Botrytis. Večinoma prizadene le čajevke. Gliva napada liste in stebla, preprečuje odpiranje cvetov in povzroča rjavenje in odpadanje cvetnih listov. Ob podrobnejši pregledu listov in cvetov lahko pri obolelih rastlinah opazimo sivkasto razrast. Hladnejše temperature, vlaga in oslabljene rastline so pogoji, pri katerih prihaja do okužb, zato je še posebej pomembno, da dobro poskrbite za svoje rastline rastline s pravilnim obrezovanje, zalivanje in gnojenjem.
Obolel oz. odmrl material iz rastline, ki kažejo znake okužbe s sivo plesnijo, v jeseni odstranite in uničite.

Črna pegavost

Bolezni vrtnicTo bolezen vrtnic povzroča gliva Diplocarpon rosae. Za to bolezen so značilni skoraj pravilni črni krogi z resastim robom, ki se razvijejo na listih. Velikost teh peg lahko niha od nekaj mm do 1,5 cm ali več. Okoliško tkivo se obarva rumeno.
Najpogosteje se pojavlja ob vlažnem vremenu pri temperaturah okrog 20°C. Zelo močna okužba lahko povzroči odpadanje listov.
Za zatiranje bolezni lahko uporabljate škropiva z miklobutnilom, tebukonazolom in tritikonazolom. Pri tem je koristno, če izmenično uporabljate škropiva z različno aktivno snovjo.
Pojavljanje bolezni pa boste zmanjšali tudi z ustrezno oskrbo vaših vrtnic.