domov google+ e-mail

Na vrh

Rod Prunus

Rod Prunus obsega okrog 430 vrst, ki uspevajo v zmerno toplem pasu severne poloble. Pravilno slovensko poimenovanje rodu Prunus je sicer sliva, vendar se na okrasnem vrtu uporabljajo predvsem vrste, ki jih imenujemo češnje. Med predstavniku rodu, ki jih gojimo tudi zaradi okusnih plodov pa poleg sliv in češenj, najdemo še breskve, marelice, višnje in mandlje. Češnje lahko zrastejo v velika drevesa z več kot 10 m višine kot sta npr. divja češnja (Prunus avium) in češnjelika sliva (P. cerasifera). Med predstavniki tega rodu pa najdemo še številne nižje predstavnike, ki so primerni tudi za manjše vrtove. Med njimi prav posebno mesto zaslužijo japonske češnje, ki jih predstavljajo predvsem rodovi P. serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Na Japonskem njihovi cvetovi privabljajo množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto. S češnjevimi cvetovi je povezane tudi veliko simbolike. Tako npr. predstavljajo minljivost lepote, kar je povezano s kratkim časom cvetenja.
Češnja V rodu najdemo poleg listopadnih tudi zimzelene predstavnike kot je npr. lovorikovec (P. laurocerasus), ki v zimskem času vrtu dajejo strukturo. Za popestritev zimske sivine lahko uporabite tudi prekrasno lubje okrasne češnje P. serrula, medtem ko bo vrsta P. subhirtella 'Autumnalis' s svojimi nežnimi cvetovi popestrila pozno jesen. Prava posebnost je pritlikava češnja P. pumila var depressa, ki nikoli ne zraste več kot 30 cm in je zato primerna kot pokrovnica.

Uporaba na vrtu

S predstavniki rodu Prunus si lahko uredite gredo, ki bo z nekaj dodatki, lep okras vrta skozi celo leto. Za zimzeleno strukturo grede v ozadje posadite živo mejo iz lovorikovca, ki bo dobro uspevala tudi v senci večjih okrasnih češenj. V ozadje posadite še češnjo P. serrula, ki bo pozimi okrasila gredo s svojim prekrasnim rdečkastim lubjem. Nekoliko nižji predstavnik japonske češnje P. serrulata 'Kanzan' bo gredi priskrbel obilico barve, ko bo spomladi odprl svoje nežne rožnate cvetove, v jeseni pa obarval svoje listje v živo rdečo barvo. Čudovita sorta je tudi P. serrulata 'Pink Perfection'. Skozi sezono polnim rožnatim cvetovom sledijo bronasto obarvani mladi listi, ki poleti pozelenijo, jeseni pa preidejo v živahno oranžno-rdečo barvo. Na sončnem delu zasaditve posadite še nizko pokrovnico P. pumila var depressa, ki bo spomladi okrasila sprednji del grede s svojimi belimi cvetovi.
Češnja V zadnjem času je vedno bolj popularna tudi kombinacija okrasnega in uporabnega vrta. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kvalitetne prehrane in si želijo sami pridelati zelenjavo in sadje, ki ni škropljeno s pesticidi. Kombinaciji okrasnega in uporabnega vrta pravimo »potager«. V njem rastejo poleg zelenjave in sadnega drevja tudi dišavnice in okrasne rastline. Kombinacij slednjih z uporabnimi rastlinami pa ima v zadnjem času še dodaten pomen v ekološki pridelavi, saj številne okrasne rastline na naraven način odganjajo škodljivce zelenjave. Izgled takšnega vrta lahko prenesemo tudi v okrasni vrt. Na sredino grede posadite sadno drevo npr. češnjo, višnjo ali slivo. Na robove gred posadite grmičke pušpana (Buxus sempervirens), ki jih porežite na kocko. Pušpane lahko po lastni želji nadomestite tudi z zimzelenim kovačnikom Lonicera nitida.
Čremsa P. padus je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.

 

 

Matevž Likar © 2005-2017 - Pogoji uporabe

Prijava na novice