Med prekrasne cvetoče grmovnice, ki zaradi svoje odpornosti pogosto rastejo tudi v javnih nasadih, spadajo tudi medvejke.
Pri sivi medvejki so poganjki vsak april/maj prekriti z belimi cvetovi. Nekoliko povešavi poganjki delujejo kot, da se krivijo pod težo cvetov. Siva medvejka je zelo odporna na nizke temperature in je primerna za širšo cvetočo živo mejo. Zraste lahko do 2 m visoko, čeprav navadno ne doseže te višine. Z rednim obrezovanjem pa jo lahko gojimo tudi na precej nižji grm. Ob sajenju ji namenite približno 1,5 m x 1,5m prostora.
Verjetno najbolj znana in razširjena medvejka, ki poleti na svojih poganjkih tvori do 30 cm široka socvetja. Originalno cveti v rožnato-rdeči barvi, vendar lahko med kultivarji najdemo vse od temno rdeče do rožnato in belo cvetočih grmov. Podobno različni so tudi listi, ki so lahko pri nekaterih kultivarjih skoraj rumeni. Pri kultivarju 'Goldflame' tako šklatni listi, ki poženejo iz brstov postopoma preidejo preko oranžne in rumene v svetlo zeleno barvo.
Glede na kultivar lahko japonska medvejka zraste od 0,5-1,5 m visoko. V kolikor želite nižje grmičke, izberite kultivar 'Nana', ki bo zrastel samo do višine kolen. Njegovi karminsko rdeči cvetovi bodo postopoma pobelili.
Pri tem niso izbirčne glede rastišča in preživijo tudi zelo neugodne razmere. Kljub temu bodo najlepše uspevale na sončnem rastišču in tleh bogatih z organsko snovjo.
Tudi poganjki srednje medvejke se v aprilu in maju šibijo pod belimi cvetovi. Grm zraste do 1,5 m visoko in izredno dobro prenaša nizke zimske temperature. Čeprav bo najlepše uspevala na sončnem rastišču, ni izbirčna glede mesta, kamor jo posadimo, zaradi česar jo pogosto srečamo tudi v javnih nasadih.
Poganjki vrbolistne medvejke rastejo skoraj povsem navpično, dokler ne dosežejo dva metra višine in se začnejo ukrivljati. Listi vrbolistne medvejke so pokriti z nežnimi laski, ki jim dajejo srebrnkast izgled. V juliju in avgustu se na koncu poganjkov pojavijo rožnati cvetovi. Glede rastišča je podobno neizbirčna kot ostale vrste.
Medvejki najbolj ustreza sončno rastišče, na nevtralnih do kislih tleh. Rastlino lahko sadimo spomladi ali jeseni. Večje vrste s povešavimi poganjki navadno cvetijo spomladi, nekoliko nižje vrste pa poleti. Spomladanske obrezujemo takoj po cvetenju, še preden se tvorijo cvetni nastavki prihodnjega leta. Poleti cvetoče rastline pa obrezujemo pred spomladanskim brstenjem. Pri odraslih rastlinah navadno odstranjujemo najstarejše poganjke. Za pomladitev grma vsako leto odstranimo po tretjino poganjkov, pri čemer začnemo z najstarejšimi. Tako bomo v treh letih povsem pomladili grm. Za razmnoževanje se navadno uporabijo neoleseneli stebelni potaknjenci, ki jih naberemo pozno spomladi in poleti. Jeseni lahko poskusite tudi s potikanjem olesenelih stebelnih potaknjencev.
Matevž Likar © 2005-2023 - Pogoji uporabe