Medvejka (Spiraea)
Med prekrasne cvetoče grmovnice, ki zaradi svoje odpornosti pogosto rastejo tudi v javnih nasadih, spadajo tudi medvejke.
Siva medvejka (Spiraea cinerea)

Pri sivi medvejki so poganjki vsak april/maj prekriti z belimi cvetovi. Nekoliko povešavi poganjki delujejo kot, da se krivijo pod teo cvetov. Siva medvejka je zelo odporna na nizke temperature in je primerna za širšo cvetočo ivo mejo. Zraste lahko do 2 m visoko, čeprav navadno ne dosee te višine. Z rednim obrezovanjem pa jo lahko gojimo tudi na precej niji grm. Ob sajenju ji namenite priblino 1,5 m x 1,5m prostora.
Japonske medvejka (Spiraea japonica)
Verjetno najbolj znana in razširjena medvejka, ki poleti na svojih poganjkih tvori do 30 cm široka socvetja. Originalno cveti v ronato-rdeči barvi, vendar lahko med kultivarji najdemo vse od temno rdeče do ronato in belo cvetočih grmov. Podobno različni so tudi listi, ki so lahko pri nekaterih kultivarjih skoraj rumeni. Pri kultivarju 'Goldflame' tako šklatni listi, ki poenejo iz brstov postopoma preidejo preko oranne in rumene v svetlo zeleno barvo.
Glede na kultivar lahko japonska medvejka zraste od 0,5-1,5 m visoko. V kolikor elite nije grmičke, izberite kultivar 'Nana', ki bo zrastel samo do višine kolen. Njegovi karminsko rdeči cvetovi bodo postopoma pobelili.
Pri tem niso izbirčne glede rastišča in preivijo tudi zelo neugodne razmere. Kljub temu bodo najlepše uspevale na sončnem rastišču in tleh bogatih z organsko snovjo.
Srednja medvejka (Spiraea media)
Tudi poganjki srednje medvejke se v aprilu in maju šibijo pod belimi cvetovi. Grm zraste do 1,5 m visoko in izredno dobro prenaša nizke zimske temperature. Čeprav bo najlepše uspevala na sončnem rastišču, ni izbirčna glede mesta, kamor jo posadimo, zaradi česar jo pogosto srečamo tudi v javnih nasadih.
Vrbolistna medvejka (Spiraea salicifolia)
Poganjki vrbolistne medvejke rastejo skoraj povsem navpično, dokler ne doseejo dva metra višine in se začnejo ukrivljati. Listi vrbolistne medvejke so pokriti z nenimi laski, ki jim dajejo srebrnkast izgled. V juliju in avgustu se na koncu poganjkov pojavijo ronati cvetovi. Glede rastišča je podobno neizbirčna kot ostale vrste.
Rastišče in nega
Medvejki najbolj ustreza sončno rastišče, na nevtralnih do kislih tleh. Rastlino lahko sadimo spomladi ali jeseni. Večje vrste s povešavimi poganjki navadno cvetijo spomladi, nekoliko nije vrste pa poleti. Spomladanske obrezujemo takoj po cvetenju, še preden se tvorijo cvetni nastavki prihodnjega leta. Poleti cvetoče rastline pa obrezujemo pred spomladanskim brstenjem. Pri odraslih rastlinah navadno odstranjujemo najstarejše poganjke. Za pomladitev grma vsako leto odstranimo po tretjino poganjkov, pri čemer začnemo z najstarejšimi. Tako bomo v treh letih povsem pomladili grm. Za razmnoevanje se navadno uporabijo neoleseneli stebelni potaknjenci, ki jih naberemo pozno spomladi in poleti. Jeseni lahko poskusite tudi s potikanjem olesenelih stebelnih potaknjencev.