Predstavniki tega rodu so celoleten okras vrta, saj posamezne vrste cvetijo v različnih obdobjih. Izbiramo pa lahko tudi med listopadnimi in zimzelenimi predstavniki.
Rastišče in negaVečina vrst bo dobro uspevala na vlažnih tleh, bogatih z organsko snovjo. Najljubša so jim rahlo kisla tla (pH 5,5-6,5). Odrasli grmi potrebujejo le malo nege. Višino in širino kontroliramo s selektivnim obrezovanjem zgodaj spomladi. Več informacij o obrezovanju grmovnic lahko najdete tukaj.
Pri vseh vrstah in kultivarjih najdemo kremno bele cvetove z različnimi odtenki od bele do rožnate barve. Socvetja navadno poženejo na koncih vej in so lahko ploščata, okrogla ali konična. Podobno kot cvetovi so privlačni tudi plodovi. Navadno so obarvani živo rdeče in so pogosta hrana ptic.
Podobno pri cvetovih lahko tudi pri listih najdemo zelo različne oblike, teksture in barve. V jeseni se listi obarvajo rdeče ali škrlatno in so dodaten okras vrta.
(V. opulus) zrastejo lahko tudi do 3 m višine. Dobijo pa se tudi pritlikave sorte, ki zrastejo vsega le 1 m visoko. Socvetja so okrogla z belimi cvetovi.
(V. plicatum) zacveti s socvetji, kjer osrednje cvetove brez cvetnega odevala, obdajajo cvetovi bele barve. Pri japonski snežni kepi (V. plicatum plicatum) pa cvetovi spominjajo na snežene krogle, od koder je dobila tudi svoje ime. Cvetove nadomestijo rdeči plodovi. Zraste do 2 m visoko. Listje se v jeseni obarve rdečkasto.
(V. rhytidophyllum) tvori ploska socvetja belih cvetov. Ime je dobila po privlačno nagubanih zimzelenih listih.
(V. x bodnantense) cveti za razliko od prejšnjih brogovit z nežno rožnato obarvanimi cvetovi. Zraste v 2,5 m visok grm.
Nekatere vrste (npr. V. opulus) so občutljive na napada uši. Brogovite so občutljive tudi na listno pegavost, ki se pojavi v obliki sivo-zelenih vodnatih pik na listih in mladih poganjkih. Kasneje se lahko pike zlijejo v nepravilno oblikovana rjava področja. Pri brogovitah, ki rastejo na sečnih legah se lahko pojavi tudi pepelasta plesen.
Matevž Likar © 2005-2023 - Pogoji uporabe