Trdoleska (Euonymus)
V novembru na vrtu poleg okrasnih trav in nekaterih rastlin, ki cvetijo dolgo v jesen, vrt s svojimi listi in plodovi poivi tudi trdoleska.
Med trdoleskami najdemo listopadne in zimzelene grmovnice ali majhna drevesa.
Nekatere vrste trdolesk
Navadna trdoleska (E. europaeus)
Navadna trdoleska je listopaden grm, ki najbolje uspeva na dobro odcednih tleh. Ni pa občutljiva glede kislosti in strukture tal.
Zraste lahko do 4 m višine, ki jo dosee nekje v 10-20 letih. Spomladi cveti z rumenimi cvetovi, jeseni pa vrt poivi z rdeče-orannimi plodovi
in barvitim listjem. Potrebuje le rahlo obrezovanje, s katerim zgodaj spomladi odstranimo obolela, poškodovana ali pomrznjena stebla.
Krilata trdoleska (E. alatus)
Krilata trdoleska je v primerjavi z navadno trdolesko nekoliko niji (do 2,5 m visok) grm. Prepoznamo jo po lahko opaznih plutastih "krilcih", ki jih tvori na steblih.
Podobno kot navadna trdoleska ni zahteven glede rastišča. Spomladi cveti z zelenimi cvetovi, jeseni pa se grm obarva v ronato-rdečih tonih.
Poleg listja v jeseni grm krasijo tudi oranni-rdeči plodovi. Obrezovanje skoraj ni potrebno (enako kot pri navadni trdoleski).
Plazeča trdoleska (E. fortunei)
Plazeča trdoleska je nizek zimzelen grm (do 0,5m višine). Spomladi in jeseni lahko poene do 40 cm dolge poganjke, ki se kasneje dodatno razvejajo.
Listje je spomladi, poleti in jeseni obarvano zeleno, medtem ko se pozimi obarva ronato.
Svojim listopadnim sorodnikom je podobna glede nezahtevnosti pri izbiri rastišča. Cvetovi so neopazni in zeleno obarvani.
Japonska trdoleska (E. japonicus)
Japonska trdoleska je še ena zimzelena predstavnica rodu. Pozimi japonska trdoleska ohrani svojo zeleno barvo listja. Cvetovi so podobno kot pri plaeči trdoleski dokaj neopazni.
Razmnoevanje
Vse predstavnike lahko razmnoujemo s potaknjenci iz polzrelega lesa. Navadno trdolesko pa lahko vzgojimo tudi iz semen.
Bolezni
Nezahtevnost glede rastišča je pri trdoleskah dopolnjena še z relativno neobčutljivostjo na bolezni. Podvrene so le okubi s pepelasto plesnijo.
Je pa trdoleska priporočena kot nadomestila za panešpljo (Cotoneaster) v primeru, da je na področju prisotna povzročiteljica bakterijskega hruševega oiga
(Erwinia amylovora).
Strupenost
Vse vrste trdoleske so strupene in povzročajo slabost, če jih zauijemo.