domov google+ e-mail

Na vrh

Dren (Cornus)

Dreni so na vrtovih zastopani s številnimi vrstami, ki zrastejo v nizka (do 10 m visoka) drevesa ali grme.

Sporni dren

Sporni dren (C. controversa) zraste v 15 visoko drevo s horizontalno rastočimi vejami. Pozno spomladi je drevo prekrito s kremasto belimi cvetovi, jeseni pa se na vejah razvijejo modrikasto-črni plodovi. Kultivar 'Variegata' ima zanimive liste z neenakomernim srebrno-belim do nežno rumenim robom.

Pagodasti dren

Pri pagodastemu drenu (C. alternifolia) je nenavadno to, da ima liste namešcene izmenično (pri ostalih vrstah so v paru). Najraje ima vlažna tla, na katerih bo zrastel v 7 m visoko drevo z izrazito pladnasto strukturo krošnje. Maja bodo njegove krošnje prekrivali beli cvetovi, ki jih bodo kasneje nadomestili črni plodovi. Priljubljen kultivar 'Argentea' ima liste marmorirane z belo in rumeno barvo.

Ameriški dren

Tudi ameriški dren (C. florida) zraste v nizko 5-10 m visoko drevo, ki je v maju polno belih cvetov. V resnici so cvetovi zeleni in dokaj neugledni, obdajajo pa jih velike bele brakteje, ki tvorijo nam poznan "cvet". Jeseni cvetove nadomestijo rdeči plodovi. Obstajajo tudi naravne oblike C. florida f. rubra, pri katerih so cvetovi rožnato obarvani.

japonski dren

Japonski dren

Nekoliko nižji kot ameriški je japonski dren (C. kousa), ki zraste 5-7 m visoko. Japonski dren je prekrasno drevo z odprto krošnjo, ki prepušča veliko sonca. V juniju in juliju bodo na pokončnih pecljih pognali beli cvetovi z 3-5 cm dolgimi braktejami. Cvetovom sledijo zanimivi plodovi, v jeseni pa se drevo odene v enkratno rdečo barvo.

Tihomorski dren

Za razliko od ameriškega so cvetovi tihomorskega drena (C. nuttallii) obdani s petimi ali pogosteje s šestimi, do 5 cm dolgimi belimi braktejami. V naravi lahko zraste do 25 m visoko, vendar v Evropi navadno ne preseže 7 m. Jeseni se listje obarva rumeno rdeče. Najraje ima pH nevtralna tla in svetlo senco. Za dobro uspevanje pa potrebuje tudi dovolj toplote.

Beli dren

Poleti dokaj neugleden predstavnik drenov zares zaživi šele pozimi, ko njegova rdeča stebla obarvajo zimsko sivino. Beli dren (C. alba) zraste v 3 m visok grm z velikimi, do 7 cm dolgimi listi. Jeseni se na rastlini pojavijo beli plodovi. Kultivar C. alba 'Sibirica' ima še posebej živo rdeča stebla. Z vsakoletnim odstranjevanjem starih stebel, si boste vsako zimo zagotovili pisan vrt.

Rumeni dren

Prijetno dišeči cvetovi rumenega drena (C. mas) so med prvimi znanilci pomladi. Rumeni dren zraste v do 5 m visok grm. Listi se pojavijo precej kasneje kot cvetovi. Poleti se na rastlini razvijejo temno rdeči plodovi, medtem ko bo v jeseni rumeni dren popestril vrt z rumeno, oranžno in temno rdeče obarvanim listjem. Rumeni dren lahko uporabimo tudi za živo mejo, vendar v tem primeru ne bo cvetel, saj se cvetovi tvorijo na poganjkih prejšnje sezone, ki se med obrezovanjem odstranijo. Kultivar 'Elegantissima' ima liste obrobljene z debelim rumenim robom.

Rdeči dren

Pogosta evropska vrsta drena je rdeči dren (C. sanguinea). V naravi navadno raste na alkalnih tleh, vendar bo uspeval tudi na pH nevtralnih ali celo nekoliko kislih tleh. Rastlina se razraste v gost grm, ki ga lahko uporabimo tudi kot vetrolov. Jeseni bo zacvetel z belimi cvetovi, ki jim bo sledil jesensko okras rastline.

 

 

Matevž Likar © 2005-2017 - Pogoji uporabe

Prijava na novice