Arhiv oznak: hortenzije

Hortenzije

Hortenzije polepšajo senco

HortenzijeOd junija naprej hortenzije poživljajo vrtove s svojimi veliki cvetovi. Številne pa svoje cvetove ohranijo celo do jeseni. Hortenzije pa so seveda nepogrešljiv del zasaditve za senčne lege.

Kam posadimo hortenzije

Hortenzije uspevajo tako na polnem soncu kot tudi na bolj senčnih legah, vendar se bujnost cvetenja v globoki senci zmanjša. Na rastišču potrebujejo lahka, dobro odcedna tla, ki jih obogatimo z organsko snovjo. Pri težkih tleh dodamo 1/3 zrelega komposta ali gnoja.
Za izboljšano prehrano hortenzij lahko uporabite tudi mikorizne glive, ki izboljšajo preskrbo rastline z vodo in hranili.

Poskrbite za svoje hortenzije

Hortenzije
Za dobro uspevanje moramo hortenzije gnojiti dvakrat letno: sredi maja in še enkrat konec junija. Uporabimo popolno gnojilo (npr. 8-8-8 ali 10-10-10). Pri hortenzijah je bolje, da jih sploh ne obrezujemo kot pa da jih obrežemo napačno. Številne vrste bodo cvetele enako uspešno tudi, če jih ne obrezujemo, medtem ko lahko z napačnim obrezovanjem odstranimo vse letošnje cvetove.
Vrtno hortenzijo (Hydrangea macrophylla) in vrsto H. serrata obrežemo spomladi, ko so se poganjki že povsem razvili. Odstranimo vsa stebla, ki so pomrznila. Stebla, ki nosijo lanske cvetove ali pa niso bila olistana do vrha porežemo do prvega stranskega poganjka. Te vrste hortenzij cvetijo na lanskih poganjkih in če jih nepravilno obrežemo, lahko odstranimo vse cvetove, ki bi se odprli letos.
Pri metličasti hortenziji (H. paniculata) in drevesasti hortenziji (H. arborescens) obrezujemo le odcvetele cvetove in polomljene veje. V primeru, da jih želimo močneje obrezati, je to najbolje storiti zgodaj spomladi, pred rastjo poganjkov. Drevesasto hortenzijo lahko porežemo tudi na 10 cm višine, da spodbudimo kompatnejšo rast. V kolikor želimo nekoliko večji grma pa nekaj stebel porežemo na 10 cm, ostala pa na različne višine (med 30 in 90 cm). Obe vrsti hortenzij cvetita na letošnjih poganjkih.
Hrastovolistno hortenzijo (H. quercifolia) obrezujemo šele, ko so mladi poganjki popolnoma izoblikovani. Odstranimo vse poganjke, ki niso pognali listov. Če želimo hortenzijo močno obrezati, je to najbolje izvesti takoj po cvetenju. Vse leto pa lahko odstranjujemo posamezna stebla, da ohranjamo obliko grma.
Poleg grmičastih predstavnikov pa najdemo med hortenzijami tudi vzpenjavo vrsto H. anomala petiolaris, ki se vzpenja s pomočjo korenin, s katerimi se pripenja na les ali steno. Potrebuje le malo nege. Poleti le odstranimo poganjke, ki so prerasli rastlini namenjen prostor.

Barva cvetov in kislost tal

Vrtna hortenzija in vrsta H. serrata spreminjata barvo, glede na kislost tal (pH). Barve se spreminjajo iz modre na rožnato z naraščajočim pH:

  • pH 5,5-6,0 zelo modra
  • pH 6,0-6,5 modra
  • pH 6,5-7,0 rožnata
  • pH 7,0-7,5 zelo rožnata

Za zniževanje pH je najbolje uporabiti aluminijev sulfat, saj poleg kislega pH tudi aluminij vpliva na izrazitost modre barve. V primeru, da želimo rožnato barvo pa moramo hortenzijo zalivati z vodno raztopino apna. Brez uporabe teh dodatkov navadno v nekaj letih barva preide v sprano modro.
Rdeče in belo obarvane vrste se najbolje počutijo v nevtralnih tleh s pH 6,5-7,5.

Hortenzije kot rezano ali sušeno cvetje

Cvetove za v vazo trgamo zgodaj zjutraj, ko vsebujejo poganjki največ vode. Cvetove hortenzij lahko tudi posušimo, za kar jih obesimo na glavo v temen in suh prostor. Socvetja za sušenje nabiramo ob suhih dneh, proti koncu cvetne sezone. Cvetovi so posušeni, ko so na otip krhki in se ne vdajajo ob pritisku.

HortenzijeNajpogosteje gojene hortenzije

Med najpogosteje gojene vrste hortenzij prištevamo:
Hrastolistna hortenzija (H. quercifolia) je dobila svoje ime po podobnosti listov z listi hrasta oz. cera (Quercus cerris). Zraste v do 2 m visok grm z velikimi (do 20 cm) listi, ki se jeseni obarvajo zlato. Cvetovi so beli in z starostjo razvijejo rožnat pridih.
Drevesasta hortenzija (H. arborescens) zraste v 1,5 m visok grm z ovalnimi sivo-zelenimi listi. Beli cvetovi lahko krasijo rastlino od junija pa vse do septembra.
Vrtna hortenzija (H. macrophylla) je najpogosteje gojena vrsta hortenzij. Izvira iz Japonske in zraste v 1,5 m visok grm z rožnatimi, modrimi ali belimi cvetovi. Barva cvetov je pri tem močno odvisna od pH tal (glej spodaj).
Vzpenjava hortenzija (H. anomala) je vzpenjava vrsta z belimi pladnjastimi cvetovi in je pri nas sorazmerno redka. Navadno jo lahko opazimo v kakšnem parku ali arboretumu.
Metličasta hortenzija (H. paniculata) je do 4 m visok grm iz Japonske in Kitajske s stožčasto oblikovanimi socvetji polnimi cvetov kremne barve.
Mehkodlakava hortenzija (H. villosa) cveti z velikmi sploščenimi socvetji modrikastih cvetov, ki jih obdajajo rožnati sterilni cvetovi.

Kisla tla

Kisla tla – veselje za kisloljubne rastline

Kisla tlaKisla tla lahko navadno najdemo vsepovsod, kjer imamo veliko razkrajajoče se organske snovi. Tako lahko kisla rastišča najdemo npr. v gozdu, kjer na tleh leži veliko odpadlega listja ali na tleh, ki so bogata s šoto. Z enostavnim pH testom boste hitro določili reakcijo tal na vašem vrtu. Različni komercialni kompleti, ki se dobijo v vrtnarskih centrih navadno temeljijo na barvni reakciji, ki jo dobimo, ko nekaj prsti zmešate z vodo in reagenti. S pomočjo barvne lestvice lahko potem hitro odčitate pH tal na vašem vrtu. Pri tem dobro, če postopek ponovite z vzorci tal iz različnih koncev vrta, saj se lahko tla na vrtu precej razlikujejo.

Niso vsa tla enako kisla

V kolikor imate rahlo kisla tla, ste lahko povsem zadovoljni, saj lahko na svojem vrtu vzgajate velik razpon okrasnih in uporabnih rastlin. Na takšnih tleh je dostopnost najpomembnejših mineralnih hranil največja in rastline navadno ne bodo čutile pomanjkanja. Tudi aktivnost bakterij in deževnikov, ki so pomembni za strukturo tal, je pri takšnem pH optimalna. Nasprotno pa bolj, ko so tla kisla, manj je rastlin, ki bodo uspevale na vašem vrtu. Rastline so prilagojene določenemu razponu pH vrednosti in če jih gojimo na tleh, ki zanje niso optimalna, lahko pride do pomanjkanje določenih hranil (predvsem fosforja), kar posledično vodi v propad rastline. V skrajno kislih tleh bodo uspevale le kisloljubne rastline, med katerimi najdete rododendrone, azaleje in kamelije. Na zmerno kislih tleh pa bodo uspevale tudi številne druge rastline, ki jih navadno ne povezujemo s kislimi rastišči. Mednje sodijo magnolija, dren, nepozebnik, hibiskus in hortenzija.

Pripravimo gredo za kisloljubne rastline

Ko se odločimo zasaditi gredo z rastlinami, ki potrebujejo kisla tla, moramo najprej seveda preveriti pH tal. V kolikor imate srečo in je vaš vrt (ali vsaj del vrta) postavljen na kislo podlago, boste morali gredo samo pripraviti za sajenje rastlin. Ob prekopavanju vkopljite v tla večjo količino organske snovi. V kolikor boste uporabili različne komercialne substrate, bodite pozorni, da ne vsebujejo apna, saj slednje zvišuje pH tal.
V kolikor si želite na vašem vrtu oblikovati gredo kisloljubnih rastlin, hkrati pa so tla na vašem vrtu alkalna, jih boste morali pred sajenjem še pripraviti. Na mestih, kjer boste posadili rastline, izkopljite velike sadilne jame, ki naj bodo precej večje od koreninske grude rastlin. Namesto izkopane prsti v sadilne jame dodajte substrat za kisloljubne rastline. S tem boste rastlinam vsaj prvih nekaj let zagotovili ustrezen pH tal. Žal pa boste morali kasneje redno dodajati sredstva za zniževanje pH (žvepleni pripravki, amonijev sulfat in kompostirano lubje).
Pri uporabi mikoriznih pripravkov ne smete pozabiti, da rododendroni, azaleje, borovnice in njihovo sorodstvo potrebujejo erikoidno mikorizne glive (pripravek Rhodovit), ki jih lahko dodate na gredo ob sajenju ali tudi kasneje.