Obiščite Trajnice Carniola
Sivka je še ena izmed rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sredozemlju. Pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Z izbiro različnih vrst pa si lahko zagotovimo več nepretrgano cvetenje skoraj preko cele sezone.
Najprej zacvetijo francoske sivke (Lavandula stoechas), ki jih spoznamo po ananasu podobnim socvetjih, na katerih se bodo razvili temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Po 4-5 tednih cvetenja, se bo le-to zaključilo in grm lahko obrežemo, s čimer ga oblikujemo in spodbudimo pocvitanje.
Francoski sivki po času cvetenja sledi angleške sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar 'Hidcote'. Njihovi cvetovi so na cvetnih poganjki nameščeni v vretencih. Podobno kot francosko sivko tudi angleške po cvetenju obrežite.
Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino in sušo.
Na vrtu sivki namenite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Sivke posajene v lonce vsako pomlad presadite v svež substrat, s čimer boste rastlini zagotovili dovolj hranil, sebi pa obilico cvetov.
Za dobro uspevanje vse vrste sivke potrebujejo sončno rastišče in tla z dobro drenažo. Posadite jih v sadilno jamo, v katero ste prej dodali kompost.
Sivke po cvetenju vsako leto obrežemo. Odstranimo cvetna stebla in še približno tretjino olistanega dela poganjkov. Zanemarjene grme lahko obrežete tudi nekoliko bolj, vendar ne toliko, da bodo na rastlini ostale le neolistane olesenele veje.
Sivke najlažje namnožimo s potaknjenci, saj je kaljivost semen navadno nizka. Slaba stran semen je tudi, da kalijo počasi, zaradi česar pogosto splesnijo še preden uspešno vzkalijo. Številni križanci sivke tudi ne tvorijo semen oz tvorijo samo sterilna semena.