Slamnik
Osrednji stoec
slamnikov (Echinacea purpurea) sestavljajo številni cvetovi, ki ne nosijo cvetnih listov. Ti se
razvijejo le pri okrajnih cvetovih. Ameriški indijanci so ga v preteklosti
uporabljali pri zdravljenju kačjih ugrizov. Sedaj pa se ga uporablja pri
celjenju ran in zaradi njegovih protivnetnih učinkov.
Najpogostejši kultivarji
Slamnike najdemo v majhnem številu kultivarjev.
E. purpurea: zlatorjav stoec in ronate cvetove. Cvetni listi se obračajo navzdol.
E. purpurea 'Green Edge': bela varieteta z zeleno obrobljenimi cvetnimi
listi. Navadno bele varietete zrastejo nekoliko nije (do 80 cm) kot ronate (do
100 cm).
E. purpurea 'Magnus', eden najbolj razširjenih kultivarjev z temno
orannimi stoci in ronatimi cvetnimi listi, ki ostanejo vodoravno.
E. purpurea 'Robert Bloom': ima škrlatno cvetno odevalo, ki obdaja
oranno rjave stoce.
E. purpurea 'Rubinstern': cveti nekoliko kasneje kot večina kultivarjev
(od avgusta do oktobra) z velikimi rdečkastimi cvetovi.
E. purpurea 'White Lustre': ustvarja simpatično mešanico kremastih cvetov
in svetlo orannih do rjavih stocev.
E. purpurea 'White Swan': eden najmanjših kultivarjev (zraste do 60 cm).
Ima bele cvetove, ki tvorijo močan kontrast oranno rjavim stocem.
Rastišče in nega
Slamniki potrebujejo rastišče s polnim
soncem. Pri izbiri tal niso preveč izbirčni in dobro uspevajo na skoraj vsakih
tleh. Slamniki tudi ne potrebujejo dosti nege. Lepo se ujemajo z različnimi
okrasnimi travami kot npr. rušnata masnica (Deschampsia cespitosa).
Lahko pa ga kombiniramo tudi z bodoglavcem (Echinops sp.) ali drugimi
Nebinovkami (Asteraceae).
Rastline delimo z delitvijo odraslih
rastlin ali pa s semenom. Semena kultivarjev kalijo v rastline, ki so enake
materinskim rastlinam. Spomladi pa lahko nove rastline ustvarimo tudi s pomočjo
koreninskih potaknjencev.
Slamniki so zelo odporne rastline, vendar
lahko včasih odrasla rastlina propade brez jasnega razloga.