Vsako leto astre zacvetijo na pozno jesenskem vrtu in napovejo hladnejše dneve in konec vrtnarske sezone. Čeprav je okrasni vrt jeseni navadno že mimo svojega vrhunca pa mu živahni cvetovi aster vlijejo novega življenja. Med astrami, ki jih prištevamo med Nebinovke, najdemo predstavnike iz številnih kotičkov sveta. Če smo zelo striktni so bili sicer številni severnoameriški predstavniki prestavljeni v svoje rodove – npr. Aster novae-angliae je sedaj Sympyotrichum novae-angliae, vendar bo potrebnih še kar nekaj let, da se bodo imena prijela tudi v vrtnarijah in med ljubitelji teh prekrasnih rastlin tako, da jih za enkrat lahko še vedno smatramo za astre.
Za ljubitelje večjih in izstopajočih rastlin so odlična izbira predstavniki že omenjene vrste A. novae-angliae, ki požene tudi do ramen visoka stebla polna bleščečih cvetov. Tako lahko sorta ‘Purple Cloud’ doseže kar 1,8 m višine in potrebuje tudi ustrezno podporo. Evropske in azijske astre so nekoliko drugačne in zrastejo v bolj uravnotežene grmičke posute z živahnimi cvetovi. Med njimi je verjetno najbolj znan križanec A. x frikartii ‘Moench’, ki ga je v Švici s križanjem evropske vrste A. amellus in himalajske astre A. thomsonii vzgojil Karl Frikart. Poleg omenjenega je vzgojil še dve drugi sorti, vse pa je poimenoval po treh znanih švicarskih vrhovih – Moench, Eiger in Jungfrau. Čeprav sta tudi obe drugi sorti odlični astri pa je ‘Moench’ pravilna izbira, če imate na vrtu prostora za eno samo astro.
Kako poskrbimo za astre
Za najboljše uspevanje potrebuje sončno ali delno senčno rastišče in dobro odcedna tla.
Astre posadimo z 45 cm razmiki. Vsaki 2-3 leti je potrebno odrasle rastline razdeliti. To je najbolje storiti spomladi ali jeseni po zaključenem cvetenju. Poleti rastline pinciramo, da dosežemo gostejšo in bolj košato rast. Pincirati jih moramo še pred sredino julija, saj lahko v nasprotnem primeru dosežemo celo nasprotni učinek in zmanjšamo število cvetov.
Kombiniranje aster
Astre je zelo enostavno kombinirati z drugimi pozno cvetočimi trajnicami. Odlične pa so v kombinacijah z okrasnih travami kot sta npr. vrsti Calamagrostis in Molinia.
Namnožite si svoje najljubše sorte
Astre lahko enostavno razmnožujejo z deljenjem obstoječih rastlin. Enako kot pri vseh pozno cvetočih trajnicah, moramo tudi pri astrah počakati na pomlad, preden se lahko lotimo delitve rastlin. Pri astrah, ki zrastejo v goste skupke rastlin kot je npr. ‘Little Carlow’, je najbolje izkopati celotno rastlino. Korenine previdno speremo, da odstranimo odvečno zemljo. Grmiček nato z rokami oz. pri močneje zraslih rastlinah z ostrim nožem, razdelimo na manjše skupke. Starejši oleseneli osrednji del rastline zavržemo. Na novo razdeljene rastline posadite z nekaj vmesenega prostora (vsaj 20 cm narazen). Ne pozabite v sadilno jamo dodati tudi nekaj kvalitetnega komposta. Pred sajenjem preverite še, da korenine niso predolge. Predolge korenine se bodo v sadilni jami zavihale nazaj navzgor, zato jih raje po potrebi nekoliko prikrajšajte.
Drug način za razmnoževanje aster je s pomočjo stebelnih potaknjencev. Čeprav ob stebelnih potaknjencih navadno pomislimo na grmičevje, lahko z enakim načinom namnožimo tudi marsikatero zelnato trajnico. Nežno iz glavnega poganjka ostranite približno 10 cm dolg stranski poganjek. Z ostrim nožem prirežite konico poganjka in ga po potrebi skrajšajte. Odstranite tudi nekaj nižje ležečih listov, ki bodo v loncu pod nivojem substrata in lahko zgnijejo. Poganjke potaknite v dobro odceden substrat.
Če se vam je lanski jesenski ognjemet barv na vaše vrtu zdel nekoliko bled, je sedaj čas, da razmislite o dopolnitvi zasaditev. Poleg nekaterih trajnic, ki svoj višek dosežejo šele proti koncu sezone, lahko jesenski vrt krasijo tudi številne grmovnice.