Kako skrbimo za dalije

Dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh. Pred sajenjem izkopljite 15-20 cm globoko luknjo in ob njo namestite podporne palice. Podporo je bolje postaviti še preden ste posadili rastline, saj lahko kasneje poškodujete korenine oz. gomolje. Gomolj postavite vodoravno v sadilno jamo in jo zapolnite z zemljo. Prvi znaki poganjkov se bodo pojavili nekje po dveh tednih. Ob sajenju lahko rastline tudi že prvič pognojite, ponovno pa dalije gnojimo v mesecu juliju. Za zgodnejše cvetove lahko gomolje že zgodaj aprila posadite v lonce in jih nakalite. Lonce zalivajte toliko, da se substrat ne izsuši in ob prvih znakih poganjkov postavite na sončno mesto. S presajanjem oz. sajenjem na vrt pa počakajte do zadnje zmrzali, saj so dalije občutljive na nizke temperature.

Za bogato cvetenje med cvetno sezono redno odstranjujte odcvetele cvetove. Najbolje je to storiti kar vsak dan, saj boste s tem preusmerili energijo rastline v tvorbo novih cvetov in si tako podaljšali cvetno sezono. Za dodatno spodbudo k obilnemu cvetenju lahko rastlino preko rastne sezono gnojite z gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja. V kolikor želite namesto večjega števila cvetov, večje posamezne cvetove, lahko pri sortah z ustrezno velikimi cvetovi odstranite stranske brste. S tem boste omogočili boljšo prehranjenost glavnega cveta in posledično velike in lepše cvetove.

Dalije pri nas niso prezimno trdne, zato jih moramo jeseni podobno kot gladiole, kane in nekatere druge gomoljnice izkopati in prezimiti v prostoru brez zmrzali. Po propadu rastline ob prvem mrazu odstranite odmrle poganjke, gomolje pa pustite v zemlji še dodaten teden ali dva. Gomolje nato previdno izkopljite, odstranite čim več prsti in jih pustite nekaj dni na suhem, da se posušijo. Zatem jih preko zime skladiščite v vermikulitu ali oblancih pri 5-10°C.

Kaj lahko pesti vaše dalije

Med škodljivci na dalijah največ škode naredijo polži, ki radi obžirajo mlade poganjke. Drugi pogosti škodljivci na dalijah so še listne uši in pršice. Slednje povzročijo rumenenje in propad listov, ki jih poškodujejo s svojim sesanje. Za razliko od polžev, ki ljubijo vlago se pršice razmnožijo predvsem v vročem in suhem vremenu, zaradi česar so pogostejše na dalijah v loncih na vročih ali celo pokritih terasah in balkonih.

Dalije pestijo tudi nekatere bolezni kot je npr. pepelasta plesen. Le-to boste hitro prepoznali po belkastih prevlekah, ki se bodo pojavile na okuženih listih. Ob nepravilnem skladiščenju v zimskih mesecih pa lahko pride tudi do razvoja sive plesni, ki uniči gomolje.

Najenostavnejše kombinacije z dalijami

Dalije polepšajo vsako gredo s svojimi živahno obarvanimi cvetovi. Dodaten bonus pa je tudi njihova izredno dolga sezona cvetenja, saj bodo na ustreznem rastišču cvetele vse do prve zmrzali. Njihovi barviti cvetovi resnično obarvajo in poživijo gredo. Z njimi zelo enostavno zasadite živahno zasaditev v ognjenih tonih. Za zasaditev izberite nekaj dalij z različnimi cvetovi v odtenkih rumene, oranžne in rdeče npr. sorto ‘Bishop of Llandaff’ z rdečimi cvetovi, polkaktus dalijo ‘Gold Crown’ z rumenimi cvetovi in prekrasno sorto ‘David Howard’ v oranžni barvi. Za dopolnitev zasaditvi dodajte nekaj eksotičnosti z ingverjevko Hedychinium densiflorum, ki je eden izmed najbolj odpornih ingverjevk in zacveti v oranžni barvi. Odlična dopolnitev je tudi montbrecija ‘Emberglow’ z živahnimi rdečimi cvetovi. Za nekaj kontrasta pa posadite vijoličasto cvetočo kaduljo ‘Amistad’ in ameriški slamnik ‘Green Jewel’. Kadulja bo pognala temno vijoličasto obarvana cvetna stebla, ki jih bodo krasili živahno vijoličasti cvetovi vse do jesenskih zmrzali. Ameriški slamnik ‘Green Jewel’ pa bo s svojimi bledo zelenimi cvetovi zasaditev nekoliko umiril. Ne pozabite pa zasaditve zaključiti še z okrasnimi travami.Bogati cvetovi dalij se lepo podajo k srednje velikim ali visokim okrasnim travam kot sta npr. anemantela (Anemanthela lessoniana – prej Stipa arundinacea) in miskant (Miscanthus sinensis). Nikakor pa ne boste zgrešili tudi s perjanko (Pennisetum alopecuroides).

Dalije zelo enostavno kombiniramo tudi v drugačnih zasaditvah, saj so gojitelji poskrbeli za široko sortno raznolikost od pritlikavih pa do visokih rastlin, zaradi česar je kombiniranje resnično enostavno.

The post Posadite vsestranske dalije za konec sezone appeared first on Okrasni vrt.

Lilijevka je velika približno 8 mm. Trup je rdečkaste barve, medtem ko so noge in glava obarvani črno. Jajca lahko opazimo odložena na spodnji strani listov. Navadno se nahajajo v skupinah po 15 jajc. Sveže odložena so oranžne, kasneje pa temnejše barve. Iz jajčec se izležejo lačne ličinke, ki se med razvojem obložijo z lastnimi ekskrementi, zaradi česa spominjajo na ptičje iztrebke. Odrasle ličinke so velike med 8 in 10 mm. Larve se v zemlji zabubijo in v približno 20 dneh prilezejo iz tal kot odrasli hrošči. Slednji se do zgodnje jeseni prehranjujejo na lilijah. Zimo preživijo v tleh, spomladi (navadno aprila/maja) pa odrasli hrošči prilezejo iz tal in začnejo nov cikel razmnoževanja.

Lilijevka se pojavlja tudi drugje

Čeprav je po imenu povezan z lilijami, hrošč poleg lilij napada tudi logarice (Frittilaria) in kardikrinum (Cardiocrinum). Še posebej so prizadete sorte turških, azijskih, orientalskih in tigrastih lilij, medtem ko so botanične lilije navadno manj ogrožene.

Kako jo zatremo

Zatiranje je povsem preprosto in najbolje se je držati okolju najprijaznejše metode – ročnega odstranjevanja. V kolikor bi imeli na lilijah številne hrošče, je dobro pod rastline namestiti svetlo podlago, saj hrošči v nevarnosti popadajo na tla in se obrnejo s črnim trebuhom navzgor. Na voljo pa so tudi različni insekticidi, med katerimi so tudi naravni piretrini.
Kot preventivo je morda dobro kupovati lilije v obliki čebulic in ne rastlin v loncih, saj je to eden izmed verjetnejših načinov razširjanja tega škodljivca med vrtovi.

The post Lilijevka – rdeči požrešni hrošč lilij appeared first on Okrasni vrt.

Čebulnice pa resnično zablestijo v loncih in koritih. Čebulice za lonce so na majhnih vrtovih praktično nepogrešljive, saj moramo na takšnem vrtu v majhen prostor vnesti razgibano zasaditev z dolgo cvetočo sezono. Izjemno enostaven način, da to dosežemo je zasaditev večjega števila loncev čebulnic z različnimi sezonami cvetenja, nato pa lonce preko sezone počasi zamenjujemo, s čimer si zagotovimo nepretrgano cvetenje.

Izberite ustrezne čebulice za lonce

Pri izbiri okrasnih čebulnic za lonce morate biti še posebej pazljivi pri kvaliteti rastlin, ki jih boste kupili. Za razliko od vrta in gred, kjer bodo čebulnice navadno cvetele več let, bodo v loncu morda preživele le sezono ali dve. Zato se zazdi, da bi bila dobra ideja namesto znanih sort okrasnih čebulic, za lonce uporabili nekoliko cenejše čebulice brez imena, ki jih ponujajo v zabojih. To bi bilo napačno razmišljanje, saj bodo čebulice v loncih in koritih cvetele neposredno pred vašimi okni in vrati, zaradi česar potrebujete najboljši rastlinski material, ki ga lahko najdete. S tem si boste zagotovili kvalitetne cvetove natančno takšnih oblik in barvnih odtenkov kot ste jih izbrali. Kvalitetne čebulice bodo pognale tudi večje ali številčnejše cvetove, saj imajo nakopičene več energije kot cenejše manjše čebulice.

Čebulice sadimo enako kot na gredi – na tri globine višine čebulice. Neposredno pod čebulice lahko dodate nekaj grobega peska, s čimer boste preprečili zastajanje vode, ki bi lahko vodilo v gnitje.

Po zaključku cvetenja lonce s čebulicami še naprej zalivajte. Čebulice tudi pognojite s tekočim gnojilom za paradižnike. Listov okrasnih čebulnic ne povezujte ali režite. Lonec umaknite na mesto, kjer vas ne bodo motili počasi rumeneči listi in pustite rastlinam, da si naberejo energijo za prihodnje leto. Liste in poganjke odstranite šele, ko bodo popolnoma porumeneli in se začeli sušiti. Mirujoče čebulice lahko sedaj izkopljete iz loncev in vskladiščite do prihodnje sezone ali pa jih posadite na vrt. 

Še nekaj idej za kombiniranje

V kombinaciji z grmovnicami, bodo čebulnice poskrbele za barvitost zasaditve, ki bo ohranila strukturo preko celotnega leta. Za takšno kombinacijo posadite zeleno stebelni beli dren (Cornus alba ‘Flaviramea’) s pritlikavimi tulipani in hijacintami. Poskusite z belo cvetočim tulipanom ‘Purissima’ in hijacinto ‘Madame Sophie’. Odlično se bodo v kombinaciji z grmovnicami počutile tudi druge čebulnice kot so npr. okrasni luki, narcise, zvončki in prezimno trdne ciklame.

S čebulnicami lahko enkratno popestrite tudi kombinacijo zimzelenih rastlin. Z mešanico jeseni cvetočih trajnic, zimzelenih rastlin in spomladi cvetočih čebulnic, boste z enim samim korito okrasili tri letne čase. Na dno lonca posadite tulipane, pri čemer pazite, da se čebulice ne bodo dotikale sten lonca ali druga druge. Nad čebulice posadite zimzelene rastline, kot sta npr. bršljan (Hedera helix) in spomladanska resa (Erica carnea). Za nekaj barvitosti dodajte še ognjeni dež (Heuchera) ‘Chocolate Ruffles’ s temno škrlatnimi listi. Še več barve lahko v kombinacijo vnesete z mačehami. Namesto tulipanov, ki bodo ustvarili čudovit spomladanski finale cvetov, lahko uporabite tudi vetrnice, žafrane ali spomladi cvetoče perunike. Lahko pa si v loncu ustvarite tudi barvit ognjemet sestavljen povsem iz cvetočih čebulnic. Za živahno zasaditev posadite v korito več različnih vrst čebulnic. Čebulice razporedite po celotni površini lonca tako, da bodo rasle ena skozi drugo in ustvarile razgibano kombinacijo cvetov. Poskusite zasaditev sestavljeno iz nizkih belih tulipanov, visokih temno škrlatnih tulipanov in nežno rumenih narcis. V kolikor imate v koritu dovolj prostora pa dodajte še logarico (Fritillaria) in hrušice (Muscari).

The post Čebulice za lonce – pisana pomlad na terasi appeared first on Okrasni vrt.

Poskrbite za svoje kane

Kani niso zelo izbirčne glede tal, a vseeno se bodo bolje počutile na bogatih tleh. Pred zajenjem zrahljajte prst do 30 cm globoko in v sadilno jamo dodajte 5-10 cm komposta. Kompost bo tudi zagotavljal, da se bodo tla počasneje izsuševala, saj kane potrebujejo veliko vlage. Med sušnimi obdobji jih je zato potrebno redno zalivati. Pri zadrževanju vlage pomaga tudi zastirka.

Na prosto jih lahko posadite, ko je minila nevarnost pozeb in so se tla nekoliko ogrela. Na palec je najprimerjneši čas takrat, ko boste sadili tudi paradižnik. Da jim zagotovite hiter start, lahko kane predhodno posadite v lonce in jih potem samo presadite na grede. Gomolje posadite približno 10 cm globoko in jih prekrijte z nekaj cm prsti.

Na vrtu jim zagotovite sončen prostor. Čeprav lahko prenesejo tudi nekaj sence, jim morate zagotoviti vsaj štiri ure neposredne sončne svetlobe.

Prezimitev

Pozno jeseni, ko bo prva slana ožgala liste, odstranite liste in steblo ter izkopljite gomolje. Pri kopanju začnite kakšnih 30 cm stran od stebla, da ne boste poškodovali podzemnega stebla. Odstranite odvečno prst, podzemni del pa shranite v plastičnih vrečki z več luknjami, v katero dodate še nekaj suhe slame ali sekancev. Pazite, da stebla niso premokra (zaradi gnilobe) ali presuha (lahko propadejo). Stebla lahko nato prezimite v hladnem suhem prostoru.

Škodljivci in bolezni kan

Kane navadno nimajo večjih težav s škodljivci in boleznimi. Če so posajene preveč na gosto, lahko pride do pojava rji ali drugih obolenj listov. Včasih pa jih lahko obgrizejo gosenice ali polži.

Preverite še naš pester izbor kan za vaš vrt.

The post Kane ljubijo vroča poletja appeared first on Okrasni vrt.

Žuželke in drugi škodljivci

Na mladih listih se lahko pojavijo listne uši, ki izsesavajo celične sokove, hkrati pa so tudi prenašalci virusnih obolenj čebulic. Poleg pršic lahko na siljenih čebulicah najdemo tudi pršice. Napad pršic najlažje opazimo na podlagi majhnih svetlih pik na listih in mrežah spletenih na spodnji strani listov. Več o pršicah in njihovemu zatiranju lahko preberete tukaj.

Pri narcisah lahko opazimo tudi napade narcisine muhe. Poznamo veliko (Merodon equestris) in majhno (Eumerus tuberculatus) narcisino muho, katerih ličinke se prehranjujejo z notranjosto čebulic. Napadene rastline poženejo redke in tanke liste, ali pa so povsem brez njih. Napadene čebulice pa so v sredini izjedene. Ličinke v čebulicah tudi prezimijo. Za preprečevanje širjenja okužbe je najbolje čebulice vsako leto izkopati in zavreči napadene čebulice. Okužbo čebulic pa lahko preprečimo tudi s prekrivanjem rastlin po cvetenju s fino mrežo, ki prepreči muham izleganje jajčec v bližini čebulic.

Glivne in druge bolezni čebulic

Listni ožig čebulic

Listni ožig povzroča gliva Stagonospora curtsii, ki lahko okuži vse dele rastline. Okužene rastline so navadno deformirane in upognjene na mestu okužbe. Na okuženih delih rastline se pojavijo rjava polja z rumeno obrobo. Okužene rastline ne cvetijo in jih je potrebno zavreči.

Siva plesen

Siva plesen (Botrytis sp.) povzroči suho trohnobo čebulic. Od okužene čebulice ostanejo le še koreninice in spodnji del čebulice. Ob prvih znakih okužbe čebulice sežgemo. Odstranimo pa tudi okoliško zemljo, saj lahko povzročitelj v zemlji preživi tudi do pet let.

Vlažna gniloba čebulic

Vlažno gnilobo čebulic povzroča bakterija Erwinia carotovora. Okužene rastline ne cvetijo in so na pogled vodene ter uvele. Okužene čebulice oddajajo neprijeten vonj in so na otip zdrizaste. Ker je bolezen zelo nalezljiva, je potrebno čebulice in okoliško zemljo takoj odstraniti in uničiti. Več o vlažni gnilobi lahko preberete tukaj.

Tulipanov ožig

Tulipanov ožig je virusno obolenje, ki ga prenašajo žuželke. Na okuženih rastlinah se pojavijo proge, ki se barvno razlikujejo od “normalne” barve cvetov. Bolezen se lahko prenaša z rastline na rastlino z listnimi ušmi in drugimi žuželkami. Razširjanje virusa omejimo z odstranitvijo okuženih čebulic.

Gniloba gladiol

Gnilobo gladiola povzročajo glive iz skupine Fusarium povzročajo pri gladiolah in acidantera (Acidanthera bicolor = Gladiolus callicanthus) propad čebulic in posledično tudi nadzemnega dela rastline. 

The post Najpogostejši škodljivci in bolezni čebulic appeared first on Okrasni vrt.

Kako posadimo in skrbimo za amarilis

Amarilis navadno kupimo kot golo čebulico, ki jo moramo sami posaditi. Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji (2-4 cm) od premera čebulice. Posadimo jo v dobro odceden substrat, do polovice ali dveh tretjin njene višine. Pred sajenjem čebulico namočimo za približno 12 ur v mlačno vodo. Pri tem naj bodo v vodi samo korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh.

Pri zalivanju pazimo, da ne bo prišlo do zastajanja vode, saj lahko le-ta povzroči gnitje čebulice. Razvijajoč amarilis zalijemo takrat, ko je substrat suh na otip. Ko se bodo začele razvijati korenine se bo lonček hitreje izsuševal in ga boste morali zalivati v krajših razmakih. V nekaj tednih bo začel poganjati cvetni poganjek, ki se pogosto razvije še pred prvimi listi. Rastlino začnite sedaj vsakodnevno vrteti okrog svoje osi, da preprečite nagibanje proti svetlobi. Velike čebulice lahko poženejo tudi dva ali več cvetnih poganjkov.
Za podaljšanje cvetenja lahko s škarjami previdno odstranite prašnike, še preden sprostijo pelod. S tem lahko podaljšate cvetenje še za nekaj dni. Dodatno lahko rastlino, ki je v polnem cvetu ponoči prenesete v hladnejši prostor (12-18°C).

Sajenje za posebne priložnosti

Najprej se morate odločiti kdaj želite, da bo vaš amarilis v polnem cvetu. Čebulico morate posaditi 6-8 tednov pred željenim datumom. V kolikor na primer želite cvetove amarilisa za božič, posadite čebulico v oktobru.

Nega po cvetenju

Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, po propadu stebla pa odstranite še to tako, da ga odrežete z ostrim nožem blizu vratu čebulice. Ne odstranjujte pa listov, saj si mora čebulica nabrati energije in zalog za novo cvetenje. Rastlino tudi dvakrat mesečno pognojite s popolnim mineralnim gnojilom. Nikakor pa ne smete pognojiti mirujoče čebulice, saj lahko uničite korenine.

Za ponovno cvetenje je potrebno rastlino izpostaviti podobnim razmeram kot jih je navajena v svoji domovini. Amarilisi izvirajo iz tropov, kjer so izpostavljeni devetim mesecem vlažnega obdobja, ki jim sledijo trije meseci suše. Rastlina v deževni dobi cveti in si naberene nove energije, ob začetku sušnega obdobje pa preide v mirovanje. Pri amarilisih torej vpliva na tvorbo novih cvetov predvsem vlaga. Za ponovno cvetenje moramo samo počakati, da si rastlina nabere dovolj energije, nato pa jo prenesemo v hladen sončen prostor in jo prenehamo zalivati. Listi bodo postopoma odmrli in rastlina bo prešla v mirovanje. Čebulico nato 8-12 tednov skladiščimo v temnem prostoru, kar bo ustrezalo sušnemu obodobju, ki mu je amarilis izpostavljen v naravi. Ko želimo rastlino ponovno spodbuditi k cvetenju, čebulico prenesemo v topel in svetel prostor ter jo začnemo ponovno zalivati.
V nekaj tednih bo na prosto pokukalo novo cvetno steblo. V koliko se bodo najprej razvili listi, je zelo verjetno, da rastlina to sezono ne bo zacvetela. V tem primeru skozi rastno sezono rastlino pogosteje pognojite in poskusite ponovno pričarati cvetove v naslednjem letu.

Amarilis si lahko tudi namnožimo

Amarilis lahko razmnožujemo z zarodnimi čebulicami, ki poženejo ob strani materinske čebulice med fazo rasti. Ko je zarodna čebulica približno četrtino ali tretjino velikosti materinske jo z roko ali ostrim nožem odstranimo in posadimo. Po 3-4 letih boste tako imeli dva cvetoča amarilisa.

Bolezni amarilisa

Kljub svoji lepoti so amarilis prav tako kot ostale rastline podvrženi škodljivcem in boleznim. Pri tem sta pomembnejši dve: mozaični virus in rjavenje. Redkeje se na rastlinah lahko pojavijo kaparji in pršice. Rastline okužene z mozaičnim virusom bodo počasi kazale upočasnjeno rast, kar bo povzročilo tudi zmanjšano cvetenje. Bolezen se prenaša z žuželkami ali nečistimi rezili, ki jih uporabimo pri odstranjevanju stebel in cvetov. Bolezen lahko samo preprečujemo z zatiranjem škodljivcev, čistimi rezili in izbiro zdravih čebulic.

Rjavenje pa povzroča gliva Stagonospora curtisii, ki povzroča tudi ožig narcis. Bolezen prepoznate po rdeče-rjavih madežih, ki nastanejo na listih, čebulici ali cvetnem steblu. Okužba lahko sčasoma napreduje do sredice čebulice in jo uniči. Glivo zatremo s sistemskim fungicidom.

Vse kar sedaj še potrebujete so kvalitetne čebulice amarilisa.

The post Vitezova zvezda (amarilis) popestri puste zimske dni appeared first on Okrasni vrt.

Nerine bowdenii

Vrsta Nerine bowdenii je robustna trajnice in je verjetno ena izmed najodličnejših pozno cvetočih čebulnic. Jeseni požene socvetja s 5-10 trobentastih cvetov obarvanih v svetlo roza. Cvetovi so tudi prijetno dišeči. Ob zaključku cvetenja se ob osnovi rastlin pojavijo še trakasti svetleči listi.
Na vrtu ji namenite sončno in suho rastišče. Rastlino posadite spomladi oz. jeseni (po cvetenju), če ste izkopali in razdelili obstoječo rastlino. Jeseni je potrebno rastlino tudi zelo dobro zaščititi z debelim slojem zastirke.
Rastlina se dobro obnese tudi za rezano cvetje ali kot lončnica za rastlinjake.

Nerine flexuosa Alba

Bela oblika vrste Nerine flexuosa je prekrasna belo cvetoča trajnica. Na socvetjih požene do 15 cvetov z ozkimi in nazaj zavihanimi cvetnimi listi. Cvetna stebla požene do 60 cm visoko.
Za vzgojo potrebuje nekoliko več potrpljenja, saj je v primerjavi z drugimi vrstami nekoliko zahtevnejša. Od drugih vrst se razlikuje tudi po tem, da bo uspevala tudi v senci.

Nerine sarniensis

Vrsta N. sarniensis uspeva v hribih kapske province (JAR). Njeni cvetovi so živahno rdeči z zelo opaznimi prašniki. Rastlina je nekoliko bolj občutljiva kot vrsta N. bowdenii, zaradi česar jo boste morali prezimiti v hladnejšem rastlinjaku. Najbolje je, če jo posadite v lonce, ki jih napolnite z mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada. Čebulice posadite tako, da bodo njihovi vratovi gledali iz substrata. Med čebulice po površini substrata nasujte še grobi pesek, ki bo preprečil površinsko plesnobo.

Sajenje in nega nerin

Rastline posadite spomladi oz. poleti, ko so rastline v mirovanju. Posadite jih na sončno rastišče in dobro odcedna tla. Med rastlinami pustite 10 cm prostora. Čebulice posadite tako, da bo vrh čebulice tik na površino substrata. Pred sajenjem dobro premislite kam jih boste posadili, saj rastline ne marajo presajanja.
Med rastno sezono rastline dobro zalivajte, v fazi mirovanja pa pustite, da se med zalivanjem izsušijo. Večje rastline lahko po potrebi izkopljete in razdelite, vendar tega ne počnite prepogosto, saj so rastline občutljive na presajanje in potrebujejo nekaj časa, da se dobro zakoreninijo ter zacvetijo.
Po potrebi rastline pognojite z mineralnimi gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko fosforja.

Namnoževanje nerin

Rastlino lahko namnožite iz zarodnih čebulic tako, da jeseni (po cvetenju) ali spomladi razdelite večje rastline. Za namnožitev lahko uporabite tudi semena, ki jih takoj ob zrelosti posejete na mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada in kalite pri 10-13°C. Rastline iz semen bodo potrebovale več let, da poženejo prve cvetove. Pri vrsti N. bowdenii je to nekje med 5 in 6 let, pri vrsti N. sarniensis 4-5 let, pri pritlikavih predstavnikih pa nekje 3 leta.

Bolezni in škodljivci

Vsi predstavniki tega rodu so občutljivi na pojav volnatih uši. Po nekaterih virih pa tudi na narcisino muho.

Kombiniranje

Zelo dobra dopolnitev za nerine so jesenski podleski in jeseni cvetoče ciklame, ki poženejo ne koliko nižje cvetove v podobnih tonih. Na sončnem rastišču ob južni strani zidu jih lahko kombinirate z zvezdastim jasminom.

The post Nerine: manj znane jesenske čebulnice appeared first on Okrasni vrt.

Izberite znano sorto

Ko se boste odločali za nakup afriških lilij, se je najbolje odločiti za rastline, ki že cvetijo. Razlog je v tem, da so rastline vzgojene iz semen, zelo variabilne. Z izbiro cvetoče rastline pa ne bo nobenega dvoma več, kakšni bodo cvetovi, ki jih bo pognala vaša afriška lilija. Izjema od zgornjega priporočila so znane sorte afriških lilij, ki jih ne namnožujejo s semeni, temveč z delitvijo materinskih rastlin ali s celičnimi kulturami. Tako pridobljene rastline so kloni matične rastline in si z njimi delijo tudi enake lastnosti. Pri izbiri rastlin pa bodite pozorni tudi na znake virusnih obolenj. Slednje boste lahko prepoznali po svetlejših pegah in linijah na listih. Listi so pogosto tudi deformirani in imajo nazobčane robove.

Afriška lilija potrebuje malo prostora

Afriške lilije potrebujejo s hranili bogata tla in sončno rastišče. Vsako pomlad rastlini dodajte zrel kompost ali nekaj mineralnega gnojila, s čimer si boste zagotovili izdatno cvetenje. Slednje lahko spodbudite tudi tako, da rastlino posadite v lonec manjšega premera. Afriške lilije, ki rastejo na majhnem prostoru, s stisnjenimi koreninami, bodo navadno bolje cvetele kot rastline, ki jim boste zagotovili preveč prostora. Ko boste rastlino presadili v večji lonec, vedno uporabite le malenkost večji lonec. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo rastlina potrebovala celo do dve leti, da bo ponovno zacvetela.

Kako razdelimo afriško lilijo

Afriške lilije, ki se na rastišču dobro počutijo, se bodo veselo razraščale, zaradi česar boste lahko vsakih nekaj let rastline razdelili. Delitve se lotite spomladi tako, da rastlino izkopljite in otresite korenine. Rastlino razdelite z ostro lopato ali parom vil, nato pa jih posadite v ustrezne (ne prevelike) lonce.

V kolikor si želite afriško lilijo posaditi tudi na vašem vrtu, nas obiščite v spletni trgovini “Svet čebulic”.

The post Afriška lilija popestri poletne terase appeared first on Okrasni vrt.

Skoraj takoj za zvončki navadno iz tal pokukajo tudi prvi žafrani. Njihovi črtlasti listi in sorazmerno veliki živahno obarvani cvetovi so trden dokaz, da se je zima poslovila.

Spomladanski žafrani

Večina predstavnikov žafranov bo svoje cvetove odprla spomladi. To je obdobje, ko lahko občudujete skoraj celotno pestrost žafranov. Barva njihovih cvetov zajema vse odtenke modrikastih tonov, nekateri predstavniki pa se ponašajo tudi z belimi ali rumenimi cvetovi. Prelep predstavnik s skoraj belimi cvetovi je vrsta C. mathewii. Botaniki si sicer še vedno niso enotni, ali ne gre morda vseeno za varieteto vrste C. asumaniae, kar pa ne bo okrnilo lepote njenih cvetov. Njihovi čudoviti beli cvetovi imajo vijoličast pridih s skoraj črno notranjostjo cveta. Še en prekrasen predstavnik je tudi sorta ‘Tricolor’, ki so jo vzgojili iz podvrste Crocus sieberi ssp. sublimus. Le-ta se ponaša z enkratnimi cvetovi obarvanimi – kot že ime sorte pove, v tri barve: zlato-rumeno sredino, bel osrednji pas in živahno vijoličast zunanji del cveta.

Tudi za cvetočo jesen

Poleg nekoliko bolj razširjenih spomladi cvetočih predstavnikov pa bodo nekateri žafrani zacveteli že v jesenskem času. Odličen predstavnik je vrsta C. speciosus, ki so jo gojitelji razvili v številne sorte. Botanična vrsta bo zacvetela v čudoviti vijoličasto-modri barvi, medtem ko lahko pri sortah izbirate tudi med belimi (‘Albus’), nežno modrimi (‘Artabir’), modrimi (‘Conqueror’) ali temno vijoličastimi (‘Oxonian’) cvetovi. Jeseni cvetoči žafrani so odlična priložnost, da si podaljšate sezono cvetenja teh čudovitih majhnih čebulnic.

Kako sadimo žafrane

Pred sajenjem čebulic žafranov preverite, da so vaša tla dobro odcedna. Večina čebulic izredno slabo prenaša zastajanje vode, kar lahko povzroči gnilobo in propad rastline. V primeru, da so nižje plasti tal slabo prepustne za vodo, jih prekopljite, tako da predrete nepropustno plast. Vanjo vnesete tudi večjo količino peska, ki bo še povečal odcednost tal. Koristno pa bo, če boste v sadilno jamo dodali še nekaj organske snovi (npr. v obliki komposta). Čebulice posadite približno na globino, ki je enaka 2,5-3 kratni višini čebulice.

Žafrani pa se odlično obnesejo tudi pri sajenju na trati, ki jo bodo spomladi spremenili v barvito preprogo. Pri sajenju na trati uporabite nekoliko drugačen pristop pri razporejanju rastlin. Poskušati jih posaditi v manjše skupke, ki so neenakomerno oddaljeni drug od drugega. Tako boste dobili zasaditev, ki bo spominjala na naravno rast. Ne pozabite pa tudi, da boste morali žafrane na trati pustiti vse, dokler njihovi listi ne porumenijo, zaradi česar tega dela trate ne boste mogli kositi.

Nikakor pa ne smemo spregledati tudi loncev in korit, za katere so žafrani odlična izbira. Njihove majhne čebulice in nizka višina rastline so ravno prava za zasajanje loncev in korit, s katerimi lahko polepšamo okenske police in terase.

Preverite tudi našo ponudbo spomladi in jeseni cvetočih žafranov v spletni trgovini Svet čebulic.

The post Živahni žafrani popestrijo pomladi in jesen appeared first on Okrasni vrt.

Nevrstnati zgodnji tulipani

kot že ime pove cvetijo zgodaj v sezoni, vendar nekoliko kasneje kot Kaufmanovimi in Fosterjevimi križanci. Znani so po svojim močnih cvetnih steblih, ki se ne upognejo ob vetru in dežju (kot npr. papagajevke). V povprečju so visoki 25-46 cm. Preverite našo ponudbo nevrstnih tulipanov.

Vrstnati zgodnji tulipani 

zacvetijo ob istem času kot nevrstnati zgodnji tulipani. Na voljo je manj barvnih odtenkov kot pri drugih tulipanih, vendar to pomanjkljivost nadomestijo z do 10cm širokimi cvetovi. Cvetna stebla so krajša in močna, zaradi česar so primerni tudi za lonce. V poprečju so visoki 25-30 cm. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Triumph tulipani

so rezultat križanja med nevrstnatimi zgodnjimi in kasneje cvetočimi kultivarji. Triumph tulipani so najvišji kultivarji in zrastejo v povprečju 40-56 cm visoko. Cenjeni so predvsem zaradi prekrasnih tradicionalno oblikovanih cvetov.Preverite našo ponudbo triumph tulipanov. 

Darwinovi križanci

so križanci ned Fosterjevimi tulipani in Darwinovimi tulipani (sedaj pripadajo poznim nevrstnatim kultivarjem). Znani so po svojih velikih in bleščeče obarvanih cvetovih, ki imajo zaprti skoraj popolno piramidalno obliko. Odprti cvetovi imajo lahko premer do 15 cm. Za razliko od številnih kultivarje Darwinovi križanci cvetijo enkratno leto za letom. Preverite našo ponudbo Darwinovih tulipanov.

Nevrstnati pozni kultivarji

cvetijo za ostalimi kultivarji. Cvetove najdemo v številni barvnih odtenkih na do 75 cm visokih poganjkih. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Lilijasti tulipani

imajo edinstveno oblikovane cvetove, ki spominjajo na lilije. Cvetijo nekoliko prej kot nevrstnati pozni kultivarji in zrastejo v povprečju 35-60 cm. Preverite našo ponudbo lilijastih vrt tulipanov.

Resičasti tulipani

imajo edinstveno resast rob cvetnih listov, ki izgleda kot nacefran rob blaga. Njihova višina je zelo variabilna, saj je odvisna od izvornega kultivarja, iz katerega so nastali. Preverite našo ponudbo resičastih tulipanov.

Zelenocvetni tulipani

imajo že po imenu v cvetu odtenke zelene barve, ki jih povdarijo osnovne barve cvetov. Znani so tudi po dolgem obdobju cvetenja. Podobno kot pri resičastih, je tudi pri zelenocvetnih tulipanih čas cvetenja in višina poganjka odvisna od izvorne skupine tulipanov, iz katere je bil kultivar razvit. Preverite našo ponudbo zelenocvetnih (viridiflora) tulipanov.

Rembrandtovi tulipani

so poimenovani po Nizozemskem slikarju, ki je živel in delal na Nizozemskem v času, ko se je razmahnila tulipanomanija. Zanje so značilne lise ali črte, ki spominjanjo na simptome virusnega obolenja. Preverite našo ponudbo rembrandtovih tulipanov.

Papagajevke

imajo pernate, kodraste ali valovite robove cvetnih listov. Cvetovi so veliki in bleščeče obarvani. Cvetijo kasneje v sezoni in dosežejo višino okrog 40 cm. Preverite našo ponudbo papagajastih tulipanov.

Vrstnati pozni kultivarji

so znani tudi pod imenom potonikasti tulipani, saj njihovi polni cvetovi spominjajo na cvetove potonik. Cvetijo pozno v sezoni, vendar pred triumph tulipani, Darwinovimi, križanci, papagajevkami, lilijastimi in nevrstnatimi poznimi tulipani. Preverite našo ponudbo vrstnatih tulipanov.

Kaufmanovi križanci

so vzgojeni iz kaufmanovih tulipanov. Spadajo med najzgodnejše tulipani. Večinoma so precej nizki (do 12 cm visoki) in odprti spominjajo bolj na cvetove lokvanja kot na tulipane. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Fosterjevi križanci

so vzgojeni iz vrste Tulipa fosteriana, ki raste v goratih predelih centralne Azije. Znani so tudi pod imenom Imperatorjevi tulipani. Zacvetijo prvi med vsemi skupinami tulipanov in dosežejo višino okrog 35 cm. Preverite našo ponudbo fosterjevih tulipanov.

Greigijevi križanci

izvirajo iz vrste T. greigii. Kultivarji so zelo nizki (do 25 cm), zaradi česar so še posebej primerni za skalnjake in lonce. Z lahkoto pa jih tudi naturaliziramon, saj cvetijo iz leta v leto gosteje. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Mešana skupina:

združuje vse ostale skupine tulipanov, predvsem botanične tulipane. Skupaj najdemo okrog 150 vrst divjih (botaničnih) tulipanov, ki rastejo od Portugalske do osrednje Azije. Preverite našo ponudbo botaničnih vrst tulipanov.

The post Spoznajte različne skupine tulipanov appeared first on Okrasni vrt.