Arhiv oznak: senca

senčno rastišče - japonske vetrnice

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

Hortenzije

Hortenzije polepšajo senco

HortenzijeOd junija naprej hortenzije poživljajo vrtove s svojimi veliki cvetovi. Številne pa svoje cvetove ohranijo celo do jeseni. Hortenzije pa so seveda nepogrešljiv del zasaditve za senčne lege.

Kam posadimo hortenzije

Hortenzije uspevajo tako na polnem soncu kot tudi na bolj senčnih legah, vendar se bujnost cvetenja v globoki senci zmanjša. Na rastišču potrebujejo lahka, dobro odcedna tla, ki jih obogatimo z organsko snovjo. Pri težkih tleh dodamo 1/3 zrelega komposta ali gnoja.
Za izboljšano prehrano hortenzij lahko uporabite tudi mikorizne glive, ki izboljšajo preskrbo rastline z vodo in hranili.

Poskrbite za svoje hortenzije

Hortenzije
Za dobro uspevanje moramo hortenzije gnojiti dvakrat letno: sredi maja in še enkrat konec junija. Uporabimo popolno gnojilo (npr. 8-8-8 ali 10-10-10). Pri hortenzijah je bolje, da jih sploh ne obrezujemo kot pa da jih obrežemo napačno. Številne vrste bodo cvetele enako uspešno tudi, če jih ne obrezujemo, medtem ko lahko z napačnim obrezovanjem odstranimo vse letošnje cvetove.
Vrtno hortenzijo (Hydrangea macrophylla) in vrsto H. serrata obrežemo spomladi, ko so se poganjki že povsem razvili. Odstranimo vsa stebla, ki so pomrznila. Stebla, ki nosijo lanske cvetove ali pa niso bila olistana do vrha porežemo do prvega stranskega poganjka. Te vrste hortenzij cvetijo na lanskih poganjkih in če jih nepravilno obrežemo, lahko odstranimo vse cvetove, ki bi se odprli letos.
Pri metličasti hortenziji (H. paniculata) in drevesasti hortenziji (H. arborescens) obrezujemo le odcvetele cvetove in polomljene veje. V primeru, da jih želimo močneje obrezati, je to najbolje storiti zgodaj spomladi, pred rastjo poganjkov. Drevesasto hortenzijo lahko porežemo tudi na 10 cm višine, da spodbudimo kompatnejšo rast. V kolikor želimo nekoliko večji grma pa nekaj stebel porežemo na 10 cm, ostala pa na različne višine (med 30 in 90 cm). Obe vrsti hortenzij cvetita na letošnjih poganjkih.
Hrastovolistno hortenzijo (H. quercifolia) obrezujemo šele, ko so mladi poganjki popolnoma izoblikovani. Odstranimo vse poganjke, ki niso pognali listov. Če želimo hortenzijo močno obrezati, je to najbolje izvesti takoj po cvetenju. Vse leto pa lahko odstranjujemo posamezna stebla, da ohranjamo obliko grma.
Poleg grmičastih predstavnikov pa najdemo med hortenzijami tudi vzpenjavo vrsto H. anomala petiolaris, ki se vzpenja s pomočjo korenin, s katerimi se pripenja na les ali steno. Potrebuje le malo nege. Poleti le odstranimo poganjke, ki so prerasli rastlini namenjen prostor.

Barva cvetov in kislost tal

Vrtna hortenzija in vrsta H. serrata spreminjata barvo, glede na kislost tal (pH). Barve se spreminjajo iz modre na rožnato z naraščajočim pH:

  • pH 5,5-6,0 zelo modra
  • pH 6,0-6,5 modra
  • pH 6,5-7,0 rožnata
  • pH 7,0-7,5 zelo rožnata

Za zniževanje pH je najbolje uporabiti aluminijev sulfat, saj poleg kislega pH tudi aluminij vpliva na izrazitost modre barve. V primeru, da želimo rožnato barvo pa moramo hortenzijo zalivati z vodno raztopino apna. Brez uporabe teh dodatkov navadno v nekaj letih barva preide v sprano modro.
Rdeče in belo obarvane vrste se najbolje počutijo v nevtralnih tleh s pH 6,5-7,5.

Hortenzije kot rezano ali sušeno cvetje

Cvetove za v vazo trgamo zgodaj zjutraj, ko vsebujejo poganjki največ vode. Cvetove hortenzij lahko tudi posušimo, za kar jih obesimo na glavo v temen in suh prostor. Socvetja za sušenje nabiramo ob suhih dneh, proti koncu cvetne sezone. Cvetovi so posušeni, ko so na otip krhki in se ne vdajajo ob pritisku.

HortenzijeNajpogosteje gojene hortenzije

Med najpogosteje gojene vrste hortenzij prištevamo:
Hrastolistna hortenzija (H. quercifolia) je dobila svoje ime po podobnosti listov z listi hrasta oz. cera (Quercus cerris). Zraste v do 2 m visok grm z velikimi (do 20 cm) listi, ki se jeseni obarvajo zlato. Cvetovi so beli in z starostjo razvijejo rožnat pridih.
Drevesasta hortenzija (H. arborescens) zraste v 1,5 m visok grm z ovalnimi sivo-zelenimi listi. Beli cvetovi lahko krasijo rastlino od junija pa vse do septembra.
Vrtna hortenzija (H. macrophylla) je najpogosteje gojena vrsta hortenzij. Izvira iz Japonske in zraste v 1,5 m visok grm z rožnatimi, modrimi ali belimi cvetovi. Barva cvetov je pri tem močno odvisna od pH tal (glej spodaj).
Vzpenjava hortenzija (H. anomala) je vzpenjava vrsta z belimi pladnjastimi cvetovi in je pri nas sorazmerno redka. Navadno jo lahko opazimo v kakšnem parku ali arboretumu.
Metličasta hortenzija (H. paniculata) je do 4 m visok grm iz Japonske in Kitajske s stožčasto oblikovanimi socvetji polnimi cvetov kremne barve.
Mehkodlakava hortenzija (H. villosa) cveti z velikmi sploščenimi socvetji modrikastih cvetov, ki jih obdajajo rožnati sterilni cvetovi.