Arhiv oznak: grmovnice

Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

Hortenzije

Hortenzije polepšajo senco

HortenzijeOd junija naprej hortenzije poživljajo vrtove s svojimi veliki cvetovi. Številne pa svoje cvetove ohranijo celo do jeseni. Hortenzije pa so seveda nepogrešljiv del zasaditve za senčne lege.

Kam posadimo hortenzije

Hortenzije uspevajo tako na polnem soncu kot tudi na bolj senčnih legah, vendar se bujnost cvetenja v globoki senci zmanjša. Na rastišču potrebujejo lahka, dobro odcedna tla, ki jih obogatimo z organsko snovjo. Pri težkih tleh dodamo 1/3 zrelega komposta ali gnoja.
Za izboljšano prehrano hortenzij lahko uporabite tudi mikorizne glive, ki izboljšajo preskrbo rastline z vodo in hranili.

Poskrbite za svoje hortenzije

Hortenzije
Za dobro uspevanje moramo hortenzije gnojiti dvakrat letno: sredi maja in še enkrat konec junija. Uporabimo popolno gnojilo (npr. 8-8-8 ali 10-10-10). Pri hortenzijah je bolje, da jih sploh ne obrezujemo kot pa da jih obrežemo napačno. Številne vrste bodo cvetele enako uspešno tudi, če jih ne obrezujemo, medtem ko lahko z napačnim obrezovanjem odstranimo vse letošnje cvetove.
Vrtno hortenzijo (Hydrangea macrophylla) in vrsto H. serrata obrežemo spomladi, ko so se poganjki že povsem razvili. Odstranimo vsa stebla, ki so pomrznila. Stebla, ki nosijo lanske cvetove ali pa niso bila olistana do vrha porežemo do prvega stranskega poganjka. Te vrste hortenzij cvetijo na lanskih poganjkih in če jih nepravilno obrežemo, lahko odstranimo vse cvetove, ki bi se odprli letos.
Pri metličasti hortenziji (H. paniculata) in drevesasti hortenziji (H. arborescens) obrezujemo le odcvetele cvetove in polomljene veje. V primeru, da jih želimo močneje obrezati, je to najbolje storiti zgodaj spomladi, pred rastjo poganjkov. Drevesasto hortenzijo lahko porežemo tudi na 10 cm višine, da spodbudimo kompatnejšo rast. V kolikor želimo nekoliko večji grma pa nekaj stebel porežemo na 10 cm, ostala pa na različne višine (med 30 in 90 cm). Obe vrsti hortenzij cvetita na letošnjih poganjkih.
Hrastovolistno hortenzijo (H. quercifolia) obrezujemo šele, ko so mladi poganjki popolnoma izoblikovani. Odstranimo vse poganjke, ki niso pognali listov. Če želimo hortenzijo močno obrezati, je to najbolje izvesti takoj po cvetenju. Vse leto pa lahko odstranjujemo posamezna stebla, da ohranjamo obliko grma.
Poleg grmičastih predstavnikov pa najdemo med hortenzijami tudi vzpenjavo vrsto H. anomala petiolaris, ki se vzpenja s pomočjo korenin, s katerimi se pripenja na les ali steno. Potrebuje le malo nege. Poleti le odstranimo poganjke, ki so prerasli rastlini namenjen prostor.

Barva cvetov in kislost tal

Vrtna hortenzija in vrsta H. serrata spreminjata barvo, glede na kislost tal (pH). Barve se spreminjajo iz modre na rožnato z naraščajočim pH:

  • pH 5,5-6,0 zelo modra
  • pH 6,0-6,5 modra
  • pH 6,5-7,0 rožnata
  • pH 7,0-7,5 zelo rožnata

Za zniževanje pH je najbolje uporabiti aluminijev sulfat, saj poleg kislega pH tudi aluminij vpliva na izrazitost modre barve. V primeru, da želimo rožnato barvo pa moramo hortenzijo zalivati z vodno raztopino apna. Brez uporabe teh dodatkov navadno v nekaj letih barva preide v sprano modro.
Rdeče in belo obarvane vrste se najbolje počutijo v nevtralnih tleh s pH 6,5-7,5.

Hortenzije kot rezano ali sušeno cvetje

Cvetove za v vazo trgamo zgodaj zjutraj, ko vsebujejo poganjki največ vode. Cvetove hortenzij lahko tudi posušimo, za kar jih obesimo na glavo v temen in suh prostor. Socvetja za sušenje nabiramo ob suhih dneh, proti koncu cvetne sezone. Cvetovi so posušeni, ko so na otip krhki in se ne vdajajo ob pritisku.

HortenzijeNajpogosteje gojene hortenzije

Med najpogosteje gojene vrste hortenzij prištevamo:
Hrastolistna hortenzija (H. quercifolia) je dobila svoje ime po podobnosti listov z listi hrasta oz. cera (Quercus cerris). Zraste v do 2 m visok grm z velikimi (do 20 cm) listi, ki se jeseni obarvajo zlato. Cvetovi so beli in z starostjo razvijejo rožnat pridih.
Drevesasta hortenzija (H. arborescens) zraste v 1,5 m visok grm z ovalnimi sivo-zelenimi listi. Beli cvetovi lahko krasijo rastlino od junija pa vse do septembra.
Vrtna hortenzija (H. macrophylla) je najpogosteje gojena vrsta hortenzij. Izvira iz Japonske in zraste v 1,5 m visok grm z rožnatimi, modrimi ali belimi cvetovi. Barva cvetov je pri tem močno odvisna od pH tal (glej spodaj).
Vzpenjava hortenzija (H. anomala) je vzpenjava vrsta z belimi pladnjastimi cvetovi in je pri nas sorazmerno redka. Navadno jo lahko opazimo v kakšnem parku ali arboretumu.
Metličasta hortenzija (H. paniculata) je do 4 m visok grm iz Japonske in Kitajske s stožčasto oblikovanimi socvetji polnimi cvetov kremne barve.
Mehkodlakava hortenzija (H. villosa) cveti z velikmi sploščenimi socvetji modrikastih cvetov, ki jih obdajajo rožnati sterilni cvetovi.

Grmovnice za jesen

Grmovnice za barvit konec sezone

Grmovnice za jesenČe se vam je lanski jesenski ognjemet barv na vaše vrtu zdel nekoliko bled, je sedaj čas, da razmislite o dopolnitvi zasaditev. Poleg nekaterih trajnic, ki svoj višek dosežejo šele proti koncu sezone, lahko jesenski vrt krasijo tudi številne grmovnice.

Grmovnice z barvitim listjem

Jeseni vrtove, parke in tudi vso ostalo naravo preplavijo topli toni jesenskega listja, ki se številnih variant zelene prebarva v široko paleto rumenih, oranžnih, rdečih in škrlatni tonov. Med zvezdami jesenskih barv najdemo ruj (Cotinus coggygria). Ruj je odlična grmovnica za skoraj vsak vrt, saj ga poleti popestri s svojimi barvitim listje, ki v jeseni na novo zaživi v živahnih rdeče oranžnih barvah. Posadite ga v dobro odcedna tla (pri čemer ne pretiravajte z dodajanjem organske snovi) na sončno rastišče ali v svetlo senco. Odlično popestritev jesenskega vrta si lahko zagotovite tudi z nepozebniki (npr. Hamamelis x intermedia ‘Arnold Promise’). Nepozebniki so sicer navadno sajeni zaradi svojih zelo zgodnjih dišečih cvetov, vendar ne moremo spregledati tudi čudovito obarvanih listov v oranžnih ali rumenih tonih, ki jih razstavljajo v jesenskem času.
Poleg zgornjih grmovnic moramo še enkrat omeniti trdolesko, ki jeseni ne požele le živahnih plodov, temveč vrt poživi tudi s svojim barvitim listje. Posadite na vrt krilato trdolesko (Euonymus alatus), ki je srednje visok grm z zanesljivo jesensko barvo. Temno zeleni listi se bodo jeseni prav zažareli v rožnato škrlatnih tonih.

Živahni plodovi

Še pred barvitim jesenskim listjem, številne grmovnice navadno v vrt poživijo s svojimi barvitimi plodovi. Prekrasni plodovi bodo v jeseni dozoreli na številni vrtnicah in šipkih. Za živahne plodove posadite vrtnico Rosa moyasii ‘Geranium’. Sorta ‘Geranium’ je čudovite grmičasta vrtnica s povešavimi poganjki z rdeče oranžnimi šipki. Podobno živahno obarvani plodovi dozorijo tudi na brogoviti (Viburnum opulus). Brogovita je zanimiv grm z belimi cvetovi, ki poživijo grm v začetku sezone, jeseni pa jih nadomestijo svetleči rdeči plodovi. Živahno barvo slednjih dopolni še oranžno rdeče obarvano listje. Poleg botanične vrste z rdečim plodovi pa imate na izbiro tudi sorto ‘Xanthocarpum’, ki bo v jeseni posejana z oranžno rumenimi plodovi. Za manjši vrt pa izberite sorto ‘Compactum’, ki bo zrasla le 1,5 m visoko.

Pozni cvetovi

Čeprav številne grmovnice že zaključujejo sezono s pestro paleto plodov pa nekatere šele začenjajo s cvetenjem. Med slednje spada tudi jesenska vresa (Calluna vulgaris), ki tvori do 60 cm visoke grmičke. Najbolje uspevajo na sončnem rastišču z dobro odcednimi kislimi tlemi. Za prekrasne cvetove in barvo listja posadite sorto ‘Firefly’, ki svoje bakreno obarvane liste pozimi prebarva v oranžno.