Kako skrbimo za dalije

Dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh. Pred sajenjem izkopljite 15-20 cm globoko luknjo in ob njo namestite podporne palice. Podporo je bolje postaviti še preden ste posadili rastline, saj lahko kasneje poškodujete korenine oz. gomolje. Gomolj postavite vodoravno v sadilno jamo in jo zapolnite z zemljo. Prvi znaki poganjkov se bodo pojavili nekje po dveh tednih. Ob sajenju lahko rastline tudi že prvič pognojite, ponovno pa dalije gnojimo v mesecu juliju. Za zgodnejše cvetove lahko gomolje že zgodaj aprila posadite v lonce in jih nakalite. Lonce zalivajte toliko, da se substrat ne izsuši in ob prvih znakih poganjkov postavite na sončno mesto. S presajanjem oz. sajenjem na vrt pa počakajte do zadnje zmrzali, saj so dalije občutljive na nizke temperature.

Za bogato cvetenje med cvetno sezono redno odstranjujte odcvetele cvetove. Najbolje je to storiti kar vsak dan, saj boste s tem preusmerili energijo rastline v tvorbo novih cvetov in si tako podaljšali cvetno sezono. Za dodatno spodbudo k obilnemu cvetenju lahko rastlino preko rastne sezono gnojite z gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja. V kolikor želite namesto večjega števila cvetov, večje posamezne cvetove, lahko pri sortah z ustrezno velikimi cvetovi odstranite stranske brste. S tem boste omogočili boljšo prehranjenost glavnega cveta in posledično velike in lepše cvetove.

Dalije pri nas niso prezimno trdne, zato jih moramo jeseni podobno kot gladiole, kane in nekatere druge gomoljnice izkopati in prezimiti v prostoru brez zmrzali. Po propadu rastline ob prvem mrazu odstranite odmrle poganjke, gomolje pa pustite v zemlji še dodaten teden ali dva. Gomolje nato previdno izkopljite, odstranite čim več prsti in jih pustite nekaj dni na suhem, da se posušijo. Zatem jih preko zime skladiščite v vermikulitu ali oblancih pri 5-10°C.

Kaj lahko pesti vaše dalije

Med škodljivci na dalijah največ škode naredijo polži, ki radi obžirajo mlade poganjke. Drugi pogosti škodljivci na dalijah so še listne uši in pršice. Slednje povzročijo rumenenje in propad listov, ki jih poškodujejo s svojim sesanje. Za razliko od polžev, ki ljubijo vlago se pršice razmnožijo predvsem v vročem in suhem vremenu, zaradi česar so pogostejše na dalijah v loncih na vročih ali celo pokritih terasah in balkonih.

Dalije pestijo tudi nekatere bolezni kot je npr. pepelasta plesen. Le-to boste hitro prepoznali po belkastih prevlekah, ki se bodo pojavile na okuženih listih. Ob nepravilnem skladiščenju v zimskih mesecih pa lahko pride tudi do razvoja sive plesni, ki uniči gomolje.

Najenostavnejše kombinacije z dalijami

Dalije polepšajo vsako gredo s svojimi živahno obarvanimi cvetovi. Dodaten bonus pa je tudi njihova izredno dolga sezona cvetenja, saj bodo na ustreznem rastišču cvetele vse do prve zmrzali. Njihovi barviti cvetovi resnično obarvajo in poživijo gredo. Z njimi zelo enostavno zasadite živahno zasaditev v ognjenih tonih. Za zasaditev izberite nekaj dalij z različnimi cvetovi v odtenkih rumene, oranžne in rdeče npr. sorto ‘Bishop of Llandaff’ z rdečimi cvetovi, polkaktus dalijo ‘Gold Crown’ z rumenimi cvetovi in prekrasno sorto ‘David Howard’ v oranžni barvi. Za dopolnitev zasaditvi dodajte nekaj eksotičnosti z ingverjevko Hedychinium densiflorum, ki je eden izmed najbolj odpornih ingverjevk in zacveti v oranžni barvi. Odlična dopolnitev je tudi montbrecija ‘Emberglow’ z živahnimi rdečimi cvetovi. Za nekaj kontrasta pa posadite vijoličasto cvetočo kaduljo ‘Amistad’ in ameriški slamnik ‘Green Jewel’. Kadulja bo pognala temno vijoličasto obarvana cvetna stebla, ki jih bodo krasili živahno vijoličasti cvetovi vse do jesenskih zmrzali. Ameriški slamnik ‘Green Jewel’ pa bo s svojimi bledo zelenimi cvetovi zasaditev nekoliko umiril. Ne pozabite pa zasaditve zaključiti še z okrasnimi travami.Bogati cvetovi dalij se lepo podajo k srednje velikim ali visokim okrasnim travam kot sta npr. anemantela (Anemanthela lessoniana – prej Stipa arundinacea) in miskant (Miscanthus sinensis). Nikakor pa ne boste zgrešili tudi s perjanko (Pennisetum alopecuroides).

Dalije zelo enostavno kombiniramo tudi v drugačnih zasaditvah, saj so gojitelji poskrbeli za široko sortno raznolikost od pritlikavih pa do visokih rastlin, zaradi česar je kombiniranje resnično enostavno.

The post Posadite vsestranske dalije za konec sezone appeared first on Okrasni vrt.

Resa za pomlad in poletje

Za vse rese so značilni majhni zimzeleni listi, ki spominjajo na iglice in prekrivajo bolj ali manj navpične poganjke. Večina res je majhnih grmovnic, čeprav lahko nekatere vrste zrastejo do 150 cm visoko. Še posebej visoki sta vrsti E. arborea in E. scoparia, ki zrasteta do drevesne velikosti in lahko dosežeta tudi sedem metrov višine.

Navdušeni gojitelji res so vzgojili že številne prekrasne sorte, ki se jeseni pojavijo v vrtnarijah in vrtnih centrih. Odlična sorta je E. carnea ’Velvet Night’, ki zacveti s skoraj črnimi cvetovi. Za živahen ognjen videz pa posadite sorto ’Gold Drop’. Večino leta bo obarvana v rumeno-oranžno barvo svojega listja, ki jo poleti poživijo še škrlatno obarvani cvetovi. Za poseben učinek jo posadite k modrikasto ali temno zeleno obarvanim rastlinam.

Vresa za jesen in zimo

Za razliko od številčnosti rodu Erica, pa so vrese zastopane z eno samo vrsto – jesensko vreso (Calluna vulgaris). Jesenska vresa je nizka grmovnica, ki redko preseže 50 cm višine. Podobno kot reso poganjke prekrivajo majhni iglicam podobni listi. Proti koncu poletja pa konice poganjkov prekrijejo živahno rožnato obarvani cvetovi. 

Priljubljenost vrese in pravzaprav tudi rese nekako sovpada z navdušenjem nad alpskimi rastlinami. Slednje je vodilo tudi v nastanek številnih novih sort, ki se poleg rožnate ponašajo s cvetovi v rdeči, škrlatni ali beli barvi. Čudovita kompaktna vresa je sorta ’Spitfire’ z zlato-rumenkastimi listi, ki pozimi preidejo v rdečkasto oranžne tone in ustvarijo čudovit kontrast rdečim konicam poganjkov. Za bolj nežne tone izberite sorto ’Spring Cream’ s kremasto obarvanimi spomladanskimi poganjki, ki so lepa dopolnitev svetlo zelenim listov niže na poganjku. Slednji se bodo pozimi obarvali v bronasto zelene tone.

Poskrbite za svoje resje

Resje posadimo na sončno rastišče, ki naj bo tudi odmaknjeno od listopadnih dreves. Tla naj bodo dobro odcedna, zaradi česar je potrebno na težjih tleh nekoliko pripraviti sadilno jamo in vanjo vnesti grobi pesek in organsko snov v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja.

Večina res in vres potrebuje podobno kot njihovi sorodniki rododendroni, kisla tla s pH med 4,5-6,5. Za razliko od številnih drugih predstavnikov spomladanska resa ni občutljiva na kislost tal, vendar bo bolje uspevala na rahlo kislih do bazičnih tleh. Zaradi občutljivosti na bazična tla je najbolje pri gnojenju res in vres uporabljati gnojila za rododendrone. Pri okopavanju v bližini rastlin bodite pazljivi tudi na njihove plitve korenine, saj se jih lahko hitro poškoduje.

Resje moramo redno obrezovati, s čimer preprečimo, da bi se v spodnjem delu grmička razvila goličava. Spomladansko reso obrežemo takoj po cvetenju, poletno reso pa v spomladanskem času, ko grmiček še miruje. Podobno tudi jesensko vreso obrežemo zgodaj spomladi. Pri vseh poganjke skrajšamo tako, da jih odrežemo tik pod najnižjimi cvetovi.

Hiter pregled cvetenja po mesecih

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Erica carnea

Erica cinerea

Calluna vulgaris

The post Resje poskrbi za celoleten okras vrta appeared first on Okrasni vrt.

Za hiter pregled okrasnih trav smo zbrali nekaj najlepših in najpogostejših primerkov, s katerimi lahko okrasite svoj vrt.

Visoke okrasne trave

Sem spadajo nekatere vrste, ki tvorijo ogromne šope. Poleg prostora za rast potrebujejo tudi dovolj prostora, da jih lahko občudujemo od daleč.

Najpogostejši vrsti sta:

• Pampaška trava (Cortaderia selloana ). Sorta ‘Albolineata’ zraste do 2 m visoko in ima dolge tanke liste s svetlimi robovi. V kolikor želite višjo sorto pa lahko izberete ‘Sunningdale Silver’, ki zraste tudi čez 3 m visoko.
• Orjaška bodalica (Stipa gigantea) tvori do 60 cm visoke kupčke, nad katerimi se poleti pojavijo do 2,5 m visoka socvetja, ki počasi preidejo iz srebrne v zlato barvo.

Srednje visoke trave

Srednje visoke okrasne trave so nekoliko nižje od zgornje skupine in jih lažje zasadimo tudi v manjših vrtovih ali na grede.

Sem spadajo:

• Miskant (Miscanthus sinensis). Jeseni zacveti z bakreno obarvanimi klasi, ki kasneje posrebrijo. Kultivar ‘Zebrinus’ ima na listih prečno potekajoče svetlo zelen črte. Sorta ‘Purpurascens’ pa nam polepša jesenske barve vrta z oranžno-rdečimi listi.
• Rušnata masnica (Deshampsia cespitosa) zraste do 60 cm visoko. Srebrno-škrlatna socvetja pa se dvigujejo do 2 m visoko. Sorta ‘Goldtau’ je manjši z rdečkasto-rjavimi socvetji. Rušnata masnica je nekoliko posebna, saj se bo odlično počutila tudi v svetli senci.
• Perjanka (Pennisetum alopecuroides) zacveti v jeseni z nežnimi volnatimi socvetji, ki jih kasneje nadomestijo rdečkasta soplodja.
• Anemantela (Anemanthele lessoniana) je čudovita okrasna trava s prijetno povešavimi poganjki in nežnimi socvetji. Preko sezone se njeni poganjki obarvajo v oranžne in rdeče tone.
• Proso (Panicum virgatum) zacveti avgusta s rdečkasti socvetji. Za zanimivo jesensko obarvanost izberite sorti kot sta ‘Rotstrahlbusch’ (rdeče listje) ali ‘Hanse Herms’ (oranžno listje). Sorta ‘Heavy Metal’ pa ima sivkasto-srebrno listje in nekoliko bolj pokončno rast.
• Uniola (Uniola latifolia) zraste do 90 cm visoko. Jeseni se obarva v zlato do bakreno rjavo. Najraje ima svetlo senco, čeprav uspeva tudi na soncu. Včasih jo najdemo tudi pod imenom Chasmanthium latifolium.

Nizke trave

Med nizkimi travami najdemo tudi okrasne trave, ki jih lahko gojimo v loncih:

• Bilnica (Festuca glauca) so prava izbira, če iščemo majhno modrikasto okrasno travo za sušno rastišče. Za najboljšo barvo izberemo sortee kot sta ‘Blaufuchs’ ali ‘Elijah Blue’. Zaradi počasne rasti in majhne višine (30 cm) jih lahko gojimo tudi v loncih.
• Šaš (Carex buchananii) tvori pokonče kupčke z rdečkasto-rjavimi nitastimi listi, ki so na konici nakodrani. Podobno kot bilnica je tudi ta vrsta šaša primerna za gojenje v loncu.
• Imperata (Imperata cylindrica) ima prosojno rdečkaste liste, ki izgledjo kot v plamenih, kadar skoznje posije sonce.
• Nežna bodalica (Stipa tenuissima) je ena izmed najlepših nizkih trav. Njena sorazmerno ozka listna rozeta s poganjki, ki se lepo povešajo, ji daje videz vodne fontane.

Okrasne trave so izredno enostavne za vzgojo in ne potrebujejo skoraj nič dela.

The post Okrasne trave – hiter pregled najlepših sort appeared first on Okrasni vrt.

Nekatere popularne sorte

Popularni so številne vrste in sorte, med njimi tudi:

• S. spectabile ‘Brilliant’ z svetlo rožnatimi cvetnimi listi in temnimi prašniki
• S. spectabile ‘Carmen’ temno škrlatnimi ali rožnatimi cvetnimi listi
• S. spectabile ‘Meteor’ z rdečimi cvetovi in
• S. spectabile ‘Iceberg’, ki zacveti belo 
• S. telephium ‘Herbstfreude’, ki požene sivo-zelene liste in nežno rožnata socvetja, ki preidejo v rdečkasto-rjavo barvo.

Hermelika ni zahtevna rastlina

Rastlina uspeva na vseh tipih tal, čeprav ima najraje peščena in dobro prepustna tla. V naravi rastejo na pustih in suhih tleh, zaradi česar jih pogosto dodajamo na skalnjake. Potrebuje sončno rastišče, uspevala pa bo tudi v svetli senci.
Z gnojenjem ne smete pretiravati, saj bo preveč dušika vzpodbudilo rast predolgih povešenih poganjkov, ki ne bodo v okras rastline. Za večjo gostoto poganjkov lahko slednje konec maja nekoliko porežete oz pincirate, s čimer boste spodbudili rast stranskih poganjkov.

Kako si jo namnožimo

Hermeliko razmnožujemo z listnimi ali stebelnimi potaknjenci. Največkrat je dovolj, če list samo odtrgamo in ga potaknemo v substrat. Rastlino pa lahko razmnožimo tudi z delitvijo materinske rastline. 

Hermelika ima tudi koristno stran

V zdravilstvu se uporabljajo predvsem sveži listi, ki se jih polaga na rane. Lahko pa se iz njih iztisne tudi sok ali naredi hermilikino tinkturo oz. aromatizirano žganje. Hermeliko najpogosteje uporabljamo pri oskrbi manjših ran in za razkuževanje ter preprečevanje vnetij pri opeklinah, čirih in vnetjih kože zaradi pikov žuželk. Poleg tega hermelika lajša tudi težave pri protinu in revmatizmu, priporočajo pa jo tudi za zdravljenje ran na želodcu, za uravnavanje kisline v želodcu in pri črevesnih obolenjih.

The post Hermelika poskrbi za zdravje in okras appeared first on Okrasni vrt.

Nebinovke so poleg kukavičevk (orhidej) ena največjih rastlinskih družin. Ime izvira od nebine (Aster), medtem ko je starejše znanstveno ime – Compositae opisovalo njihove cvetove. Cvetovi nebinovk pravzaprav niso en sam cvet, temveč so socvetje, kjer so na obodu nameščeni sterilni cvetovi z velikimi cvetnimi listi. Preostali cvetovi so fertilni in brez cvetnega odevala (tvorijo navadno rumeno ali rjavo obarvano sredico cveta). Med nebinovkami najdemo tako številne divje cvetlice kot tudi gojene okrasne rastline, med katerimi so najbolj razširjeni ameriški slamnik, rudbekije in rman. Nebinovke pa niso samo v okras, saj med njimi najdemo tudi različne uporabne rastline. Med nebinovke spadajo okusna artičoka (Cynara scolymus), sončnica (Helianthus annuus), solata, kamilice in še številne druge uporabne rastline.

Nebinovke so enostavne za kombiniranje

S nebinovkami si lahko uredite prekrasno travniško zasaditev, ki bo kljub skrbnemu načrtovanju dajala naraven videz. Za travniško zasaditev v ozadje grede zasadite kitajski miskant (Miscanthus sinensis‘Gracillimus’), ki bo tvoril ozadje grede. Pred miskante posadite nekoliko nižje okrasne trave, med katere posadite različne nebinovke, ki bodo gredi dale še barvitost. V ozadje posadite višje predstavnike kot npr. ameriški slamnik (Echinaceae purpurea), ki ga pomešajte z verbeno (Verbena bonariense). Prednje posadite nekoliko nižje rudbekije (Rudbeckia ‘Golsturm’) in rman (Achillea millefolium ‘Paprika’).

Nebinovke pa niso primerne samo za sončna rastišča, temveč lahko z njimi obarvamo tudi nekoliko bolj senčne grede. Med nebinovkami bodo v senci dobro uspevale različne vrste ligularij. V ozadje grede posadite ligularijo Ligularia stenocephala ‘The Rocket’, v ospredje pa vrsto L. dentata ‘Desdemona’. Široki listi obeh ligularij bodo prekrasen kontrast ozkim poganjkom trav. Sorta ‘The Rocket’ bo pognala do dva metra visoka socvetja polna majhnih rumenih cvetov, medtem ko bo kultivar ‘Desdemona’ s svojimi velikimi oranžno-rumenimi cvetovi obarval sprednji del grede.

Še nekaj idej za okusni vrt in korita

Okrog gred z zelenjavo posadite žametnice (Tagetes), ki s svojim vonjem prekrijejo vonje križnic in jih tako zavarujejo pred samicami kapusovega belina, ki bi nanje odložile svoja jajčeca.

Številne nebinovke se uporabljajo tudi kot enoletnice pri zapolnitvi gred ali posajene v loncih in koritih. Za zapolnitev grede lahko med rastline posejete kozmeje (Cosmos bipinnatus). Pri tem pazite, da ne boste kozmej sejali prepozno, saj bodo pozneje vzklite rastline pred cvetenjem zrasle v prave orjakinje. Na okenskih policah pa lahko posadite osteospermum , ki je sicer trajnica, vendar se pri nas goji kot enoletnica. Prav zanimivo je opazovati njegove cvetove, kako se odpirajo in nastavljajo soncu.

Enkratna za otroke pa je čokoladna kozmeja (Cosmos atrosanguineus), ki si resnično zasluži to ime, saj njeni cvetovi dišijo po čokoladi.

The post Nebinovke popestrijo poletje in jesen appeared first on Okrasni vrt.

Kako posadimo rudbekije

Rudbekije je najbolje posaditi v pomladnem času na sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Precej dobro tudi prenašajo sušo, zato se bodo dobro obnesle tudi na peščenih tleh. Poleg sajenja, lahko rudbekije na vrt dodate tudi s setvijo. Najbolje je, če semena posejete 10 tednov pred zadnjo slano in jih gojite v ogrevanem prostoru. Po zadnji slani pa rastline prenesite na gredo.

Podaljšajte si čas cvetenja

Za daljšo sezono cvetenja redno odstranjujte odmrle cvetove. S tem boste spodbudili tvorbo novih cvetov. Kasneje v sezoni lahko rastline tudi dodatno porežete in tako spodbudite nekaj nove rasti, ki bo ponovno nosila cvetove.

Za preprečevanje nastana pepelaste plesni poskrbite, da bo med rastlinami dovolj prostora, da se bodo listi preko dneva posušili. Tako boste lahko dalj časa uživali v svojih rastlinah.

Pogoste vrste/sorte rudbekije

Ena najbolj trpežnih rudbekij je sorta Rudbeckia fulgida “Goldsturm”, ki ima zelo lepe liste in uspeva v polsenci v nekoliko mokrih tleh. Pogosto na okrasnih vrtovih najdemo tudi vrsto R. maxima, ki je visoka trajnica, ki doseže do 200 cm v višino in do 50 cm v širino. Nekoliko drugačne cvetove pa boste lahko občudovali pri rudbekiji R. subtomentosa‘Henry Eilers’, ki požene limonasto rumene cvetove. Le-ti so zanimivi, ker cvetni listi niso ploščati, temveč so zviti v podolgovate votle zvitke. Dodatna odlika te sorte so tudi njeni listi, ki imajo prijeten vonj vanilije, s čimer dodatno popestrijo tudi šopke.

Nekatere sorte poženejo tudi drugače obarvane cvetove. Odličen primer je mešanica srhkodlakave rudbekija R. hirta‘Sahara’. Rastline iz te mešanice semen bodo pognale pol-polne in polne cvetove v odtenkih karamele in rožnate, z nekaj bakrene barve. Za rudbekijo precej nenavadne cvetove pa posejte sorto R. hirta ‘Cherry Brandy’, ki zacvetela v žametnih rdečkasto-škrlatnih odtenkih.

Ne priporočamo pa sajenje deljenolistne rudbekije (R. laciniata), ki se močno razrašča in je v naravi pogosto invazivna.

Rudbekije kot rezano cvetje

Rudbekije se odlično obdržijo tudi v vazi, zato so primerne za poletne aranžmaje. V vazi bodo cvetovi zdržali 7-10 dni. Pri tem pomaga, če v vazo kanete nekaj kapljic belila, ki bo omejilo razrast bakterij in preprečilo gnitje.

The post Rudbekije – mala sonca sredi gred appeared first on Okrasni vrt.

Rastišče in nega

Slamniki potrebujejo rastišče s polnim soncem. Pri izbiri tal niso preveč izbirčni in dobro uspevajo na skoraj vsakih tleh. Slamniki tudi ne potrebujejo dosti nege. Lepo se ujemajo z različnimi okrasnimi travami kot npr. rušnata masnica (Deschampsia cespitosa). Lahko pa ga kombiniramo tudi z bodoglavcem (Echinops sp.) ali drugimi nebinovkami (Asteraceae).

Nekatere zanimive sorte

Vrtnarji in gojitelji so ameriške slamnike namnožili v številne atraktivne sorte. Nekdaj sta na vrtovih prevladovala rožnato cvetoča botanična vrsta in njena bela oblika. Sedaj pa lahko izbiramo tudi v številnih drugih barvnih odtenkih. Pripravili smo pregled nekaterih zanimivih sort:

Za ameriški slamnik v klasični rožnati barvi izberi sorti kot sta npr. ‘Magnus’ ali ‘Robert Bloom’. Sorta ‘Magnus’ je ena izmed najbolj razširjenih sort s temno oranžnimi stožci in rožnatimi cvetnimi listi, ki ostanejo vodoravno. Sorta ‘Robert Bloom’ pa ima škrlatno cvetno odevalo, ki obdaja oranžno rjave stožce. Sorta ‘Rubinstern’: cveti nekoliko kasneje kot večina kultivarjev (od avgusta do oktobra) z velikimi rdečkastimi cvetovi. Za intenzivno rdeče cvetove posadite sorto ‘Kismet Red’, ki bo resnično poživila vaše zasaditve. Podobno živahno rdeče cvetove požene tudi sorta ‘Hot Lava’. V beli barvi lahko posadite npr. sorto ‘White Lustre’, ki ustvarja simpatično mešanico kremastih cvetov in svetlo oranžnih do rjavih stožcev. Sorta ‘White Swan’ je ena izmed najmanjših sort (zraste do 60 cm). Ima bele cvetove, ki tvorijo močan kontrast oranžno rjavim stožcem. Zelo zanimiva pa je tudi sorta ‘Green Edge’ z zeleno obrobljenimi cvetnimi listi. Za mešanico škrlatne in bele barva pa izberite sorto ‘Funky White’. Le-ta bo zacvetela s cvetovi, ki so na robi beli, proti notranjosti pa preidejo v rožnato barvo.

Za rumenkaste odtenke slamnikov izberite sorto ‘Sunrise’, ki bo zacvetela v čudoviti kremno rumeni barvi. Za nekoliko bolj citronaste tone pa posadite sorto ‘Cleopatra’. Prekrastna je tudi sorta ‘Tangerine Dream’, ki nekako zapolni barvni prehod med rumeno in rdečo ter zacveti v prekrasnih oranžkastih tonih.

Za nekoliko bolj nenavadno obarvane cvetove posadite sorto ‘Green Twister’. Njeni cvetovi so podobno dvobarvni kot pri ‘Funky White’, le da so v rožnatih in zelenih odtenkih.

Kako si namnožimo ameriški slamnik

Rastline delimo z delitvijo odraslih rastlin ali pa s semenom. Semena kultivarjev kalijo v rastline, ki so enake materinskim rastlinam. Spomladi pa lahko nove rastline ustvarimo tudi s pomočjo koreninskih potaknjencev.

Težave in škodljivci

Slamniki so zelo odporne rastline, vendar lahko včasih odrasla rastlina propade brez jasnega razloga.

The post Ameriški slamnik polepša poletne dni appeared first on Okrasni vrt.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj obrezujemo v drugi polovici poletja, saj v primeru spomladanskega reza ali obrezovanja v zgodnjem poletju močno “krvavi”. Odstranimo poškodavane veje in veje,
ki kazijo izgled krošnje.

Topol (Populus)

Večina topolov sama po sebi razvije lepo oblikovane in uravnotežene krošnje, zaradi česar je obrezovanje topola omejeno predvsem na odstranjevanje poškodovanih vej. Redno odstranjujte divjake razen, če želite rastlino uporabiti kot zaščito pred vetrom. Divjaki bodo tako poskrbeli za dobro zaščito blizu tal. Odrasla drevesa se slabo odzovejo na močno obrezovanje in jih je najbolje nadomestiti.

Budleja (Buddleja alternifolia)

Ta eleganten grm požene cvetove na lanskih poganjkih. Da si zagotovite bujno cvetenje tudi naslednje leto, morate grm porezati takoj po cvetenju, ko cvetne zasnove še niso oblikovane. Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Za pomladitev rastline,
takoj po cvetenju odstranite dve tretjini poganjkov.

Metličnik (Callistemon)

Metlicnik tvori cvetove na koncu novih poganjkov. Lep izgled grma ustvarite s poletnim obrezovanjem vršičkov, kar bo spodbudilo rast stranskih poganjkov. Odrasli grmi ne potrebujejo rednega obrezovanja.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Bodika (Ilex)

Oblikovane rastline bodike lahko sedaj oblikuje z obrezovanjem, saj se je rast poganjkov ustavila. Rastline obrezujte z vrtnimi škarjami in ne s škarjami za živo mejo, saj bodo slednje na grmu pustile veliko na pol porezanih listov, kar bo skazilo izgled rastline. Redno odstranjujte popolnoma zelene liste na marmoriranih kutivarjih, da preprečite vrnitev v zeleno obliko.

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz “debla”.

Oleander (Nerium oleander)

Oleandru samo odstranite nezaželene veje. Bolj košato razrast lahko dosežete
z obrezovanjem vršičkov ob koncu cvetenja.

Skobotovec (Philadelphus)

V tem obdobju lahko obrezujemo številne vrste skobotovca. Grmom vrste P. coronarius skrajšajte poganjke do stranskega poganjka, ki letos ni nosil cvetov ali do močnega brsta. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Obrežete pa lahko tudi druge skobotovce kot npr. Philadelphus ‘Belle Etoile’ in ‘Virginal’, ki cvetijo na lanskih poganjkih.

Materina dušica (Thymus)

Pri materini dušici samo odstranimo poškodovane in odmrle poganjke. Po cvetenju rastlino s škarjami za živo mejo nekoliko skrajšamo in oblikujemo.

The post Obrezovanje grmovnic v avgustu appeared first on Okrasni vrt.

Najpogostejše vrste metuljnika

Najbolj pogosto v okrasnih zasaditvah je metuljnik B. davidii, ki izvira iz osrednje Kitajske. Poimenovana je po francoskem misionarju Armandu Davidu, ki je prvi opisal to vrsto. Botanično vrsto so kasneje vrtnarji namnožili v pester nabort sort. Na izbiro imamo tako predstavnike z modrimi, vijoličastimi, škrlatnimi in belimi cvetovi. V zadnjem času so vrtnarji veliko pozornosti posvetili tudi vzgoji bolj pritilikavih sort. Sorte kot je npr. ‘Blue Chip’ tako ne bodo zrastle višje kot 1 m, zaradi česar so primerne tudi za lonce in korita. Pritlikave sorte so tako odlična priložnost, da privabite metulje tudi na svoje terase in balkone.

Na okrasnih vrtovih pa lahko občudujemo še dve sorazmerno pogosti vrsti – B. globosa in B. alternifolia. Podobno kot B. davidii tudi vrsta D. globosa zraste v do 5 m visok grm. Od nje pa se razlikuje po povsem drugače oblikovanih socvetjih. Namesto dolgih socvetij jo tako krasijo povsem okrogla socvetja, ki spominjajo na dalije iz skupine pompom. Vrsta D. alternifolia pa požene čudovite povešave poganjke, ki jih v času cvetenja povsem prekrijejo svetlo vijoličasti cvetovi.

Vrtnarji so vzgojili tudi nekatere križance kot sta npr. B. ‘Lochinch’ (B. davidii × B. fallowiana) in B. × weyeriana (B. globosa × B. davidii). Križanec B. ‘Lochinch’ je nastal povsem slučajno in so ga odkrili v vrtnariji na škotskem. Odlikujejo ga srebrnkasto zeleni listi, ki jih dopolnjujejo še dišeča socvetja vijoličasto modrih cveetov z rumenim očesom. Križanec B. × weyeriana pa se ponaša z listi, ki kažejo znake obeh staršev. Podobno je tudi pri socvetjih, ki so kroglasta kot pri vrsti B. globosa, vendar lahko kažejo tudi vijoličasti pridih vrste B. davidii. Med sortami tega križanca lahko tako občudujete živahno rumene cvetove sorte ‘Sungold’ ali pa se odločite za bolj pastelno obarvane cvetove sorte ‘Moonlight’.

Kako skrbimo za metuljnik

Vrsta B. davidii razvije večino cvetov na mladih poganjkih, zaradi česar je grm potrebno redno obrezovati. Grm obrežite zatem, ko je verjetnost slane že minila. Morebitne odmrle poganjke odstranite v celoti, preostale pa skrajšajte na višino 50 cm. Pri tem vedno zarežite nad brstom. Za podaljševanje cvetne sezone redno odstranjujte tudi odcvetela socvetja. Slednje pa bo koristilo tudi okolju, saj lahko metuljniki tudi podivjajo in tako vplivajo na našo avtohtono vegetacijo. Na srečo so številne nove vrste sterilne, kar omeji njihovo invazivnost in jih lahko brez slabe vesti posadite tudi na svojem vrtu.

Čeprav je pri nas večinoma prezimno trden, ga je na najbolj mrzlih lokacijah preko zime koristno zaščititi. Temperature med -15°C in -20°C so lahko namreč za rastlino že usodne.

The post Metuljnik – odličen grm za živalim prijazen vrt appeared first on Okrasni vrt.

Plazeča trdoleska zacveti z zelo majhnimi cvetovi, ki jih težko opazimo. Gojimo jo predvsem zaradi njenega prekrasnega zimzelenega listja. Izbirate lahko med številnimi sortami, ki imajo navadno rumeno ali srebrnkasto-belo obrobljene liste.

Plazeča trdoleska ni zahtevna

Podobno kot japonska trdoleska, je tudi plazeča trdoleska zadovoljna tako na sončnem kot tudi v svetlem senčnem rastišču. Odlično prenaša tudi sušnata tla, vendar ji ne bodo škodila niti nekoliko bolj vlažna tla. Ne bodo ji ustrezala le močvirnata tla, kjer voda močno zastaja.

Plazeča trdoleska odlično prenaša obrezovanje, zato jo lahko uporabimo tudi za žive meje.

Načeloma ne potrebuje dodatnega gnojenja, vendar jo lahko enkrat letno vseeno pognojite z univerzalnim gnojilom.

Zanimive sorte

Kot že omenjeno imajo različne sorte navadno rumeno ali belo obrobljene liste. Rumeno obrobljene liste lahko najdete pri sortah ‘Emerald n Gold’ in ‘Canadale Gold’. Sorta ‘Emerald Surprise’ pa ima nekoliko ožjo rumeno obrobo. Za belo obrobljene liste izberite sorto ‘Emerald Gaiety’. Nekoliko redkejša pa je sorta ‘Coloratus’, ki požene liste s škrlatno barvo na spodnji strani lista.

Za obrobe gred je najbolj primerna sorta ‘Minimus’, ki zraste le 50 cm visoko, vendar se razraste tudi več kot 1,5 m v širino.

Škodljivci in bolezni

Podobno kot pri japonski trdoleski, se lahko tudi na plazeči trdoleski pojavijo kaparji. Kaparja je najbolje zatreti z odstranitvijo napadenih vej ali s hortikulturnimi olji.

The post Plazeča trdoleska polepša zimske dni appeared first on Okrasni vrt.