Arhiv oznak: gaber

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic v septembru

obrezovanje grmovnicPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje dreves in grmovnic v oktobru

obrezovanjePoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v septembru.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Gledičija (Gleditsia)

Gledičije navadno oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Rastlina potrebuje le malo nege. Spodnje veje odstranimo nekje do 2m višine, da naredimo proctor za povešave veje.

Oreh (Juglans)

Ce še niste obrezali orehov, je sedaj še zadnji čas, da to storite. Ce pride pozimi do zloma glavnega poganjka ga odstranite, pri čemer zarežite v zdrav les ter ga nadomestite
z novim poganjkom. Odsraslih dreves ne obrezujte, saj so orehi dokaj občutljivi na obrezovanje.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj je najbolje obrezati nekje med koncem poletja in božičem, ko drevesa ne krvavijo. Rastline ne prenese močnega obrezovanja, zaradi česar je pomembno, da jo oblikujete že v mladosti. Mladim rastlina odstranite najnižje veje, da dvignete krošnjo. Več o negnoju.

Tulipanovec (Liriodendron)

Tulipanovec lahko obrezujete od oktobra do februarja, ko je rastline dormantna. Navadno je potrebno le odstraniti veje, ki se križajo med seboj in kazijo izgled krošnje. Ob rasti rastline postopoma odstranjujemo spodnje veje do višine 2 m, da oblikujemo krošnjo.

Okrasna jablana (Malus)

Še eno drevo, ki ga obrezujemo v času dormance, je okrasna jablana. Različne vrste okrasnih jablan tvorijo različno oblikovane krošnje. Vrsta Malus floribunda je grmičasta rastlina z mnogimo stebli, medtem ko druge vrste oblikujejo krošnje na enem samem deblu. Grmičaste okrasne jablane oblikujte v eno-debelno drevo z odstranitvijo odvečnih stebel. Ob obrezovanju lahko pri vseh vrstah okrasni jablan pride do poganjanja “divjakov”, ki jih morate v celoti odstraniti takoj, ko se pojavijo. Odraslih dreves ne obrezujemo, saj lahko pride do razvoja glivnih bolezni.

Vrba (Salix)

Vrbe oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Vinika (Partenocissus)

Pri mladih rastlinah privežemo mlade poganjke na podlago. Odrasle rastline obrezujemo med oktobrom in božičem. Stare in zanemarjene rastline lahko močno porežemo do močnih brstov nekje 1m od tal.

Živa meja lahko tudi zboli

Živa mejaŽiva meja je precej izpostavljena boleznim in škodljivcem. Redno obrezovanje rastlin je za rastline sorazmeren šok, kar zmanjša njihovo odpornost. Seveda pa lahko pri različnih rastlinah najdemo različne težave.

Kalina

Kalino napadajo predvsem različne glive, lahko pa se na njej pojavijo tudi pršice. Med glivami je pogosta uvelost, ki se kaže ko venenje mlajših poganjkov, ki se začne bliže tlom, nato pa še širi po rastlini navzgor. Diagnoza je nekoliko težavnejša, saj podobne simptome povzroča tudi koreninska gniloba ali zastajanje vode v tleh. Če na obolelih delih rastline odstranite lubje, boste opazili razbarvana oz. lisasta območja lesa. Te bolezni ni mogoče odpraviti z uporabo fungidicov, zaradi česar je dobro že ob sajenju izbrati sorte, ki so odporne na povzročitelja bolezni. Če na svojih rastlinah opazite simptome, jih dodatno zalijte z mineralnim gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko kalija. Obolele dele rastline odstranite, pri čemer orodje predhodno sterilizirajte.

Kalino pogosto napadajo tudi štorovke (Armillaria), ki rastlino okužijo preko korenin. Okužba se navzven kaže z venenjem in odmiranjem vej in bornim olistanjem v pomladnem času. Pod lubjem poganjkov (tik nad tlemi) pa lahko opazite pahljačasto razrasli micelij. Okužbo boste najlažje preprečili z dobro odcednostjo tal. Okužene rastline odstranite in uničite.

Napad pršic boste najlažje prepoznali po številnih zapredkih, ki se pojavijo na rastlini. Na listih boste opazili tudi sledove prehranjevanja pršic, ki se kažejo kot razbarvana svetla polja. Ob resnejših napadih pršic lahko rastlina izgubi dovolj listov, da propade v celoti, zaradi česar je koristno, če pršice zatremo z uporabo ustreznih pripravkov. V posameznih letih lahko na kalini opazimo tudi kalininega resokrilca, ki je žuželka in podobno kot pršice izsesava sok listov. Napadeni listi so deformirani in sivo-rjave barve, kažejo pa se tudi posledice v rasti celotne rastline.

Lovorikovec

Na lovorikovcu najpogosteje najdemo dve glivni bolezni – listno luknjičavost in pepelasto plesen. Pri luknjičavosti, ki jo povzročata glivi Stigmina in Eupropolella se na listih pojavijo rumenkaste okrogle pege, ki počasi porjavijo in odmrejo, kar vodi v nastanek lukenj. Listna luknjičavost lovorikovca je pogostejša v vlažnih letih in še posebej, če raste v bližini sorodnih vrst iz rodu Prunus (češnje, slive, breskve, itd.). Podobne okužbe povzroča tudi bakterija Pseudomonas syringae. Živa mejaPepelasta plesen se navadno pojavlja v poletnem času, vendar lahko prezimi tudi na rastlini sami. V tem primeru lahko že spomladi iz brstov okuži rastlino in se tako pojavi že na začetku sezone. Okužbo z lahkoto prepoznamo po belih pepelastih prevlekah, ki se pojavijo na listih. Kasneje rastlinsko tkivo pod belimi prevlekami potemni in odmre. Odmrli del lista lahko tudi odpade, zaradi česar na listih opazimo neenakomerne luknje.

Gaber

Na gabru najpogosteje opazimo pepelasto plesen, ki se kaže v obliki belih pepelasti prevlek na listih. Na rastlini bolezen prezimi v brstih, zaradi česar se lahko pojavi tudi že zgodaj v sezoni. Tako bo ob suhi in topli pomladi bolezen izbruhnila že konec pomladi, ob trajnejšem vlažnem obdobju pa šele sredi poletja.

Pušpan

Živa mejaPušpan lahko boleha za številnimi težavami, vendar so med najhujšimi pušpanova rja, pušpanova vešča, pušpanova bolšica in pušpanova hržica. Pušpanova rja (Cylindrocladium buxicola) je gliva, ki se razširja predvsem z vodo in vetrom, vendar jo lahko razširjajo tudi živali. Okužba se kaže kot rumenenje vršičkov listov, ki hitro preide v rjavo barvo. Meja med obarvanim in zelenim delom lista je izrazita in temno zelena. Bolezen zelo hitro napreduje, zaradi česar je potrebno rastline čim prej odstraniti in uničiti (ustrezen fungicid ne obstaja). Bolezen se pogosto pojavlja v kombinaciji z rjo pušpanovih poganjkov (Volutella buxi), ki povzroča odmiranje poganjkov. Napadeni listi preidejo iz zelene z rožnatimi pridihom v rjavo barvo. Za razliko od pušpanove rje pa je mogoče to bolezen uspešno zdraviti z uporabo ustreznih fungicidov.

Med škodljivci je najnevarnejši napad pušpanove vešče (Cydalima perspectalis), ki na pušpan odloži svoja jajčeca. Iz slednjih se izvalijo številne gosenice, ki lahko hitro uničijo velik del rastline. Med razvojem gosenice tvorijo zapredke, ki spominjajo na pajčevine. Pri boljšem pregledu rastline lahko gosenice hitro odkrijete, saj lahko dosežejo do 4 cm dolžine. Gosenice lahko z rastline odstranjujete ročno, vendar boste morali rastlino večkrat pregledati in odstranjevanje ponoviti, saj ima lahko vešča na leto 3-4 generacije. Poleg tega pa jajčeca odloži na notranje liste, zaradi česar jih je težje opaziti in prisotno vešče opazimo šele, ko so gosenice že izvaljene.

Na pušpanih pa lahko najdemo tudi pušpanovo hržico (Monarthropalus buxi) in pušpanovo bolšico (Psylla buxi). Bolšica leže jajčeca pozno poleti, iz njih pa se naslednjo pomlad izvalijo majhne bele ušem podobne ličinke, ki sesajo sok listov. Simptomi se kažejo kot deformirani listi novih poganjkov, ki so zavrti v rasti. Listi na koncu poganjka so zviti tako, da spominjajo na zelje. Na listih lahko opazimo tudi kapljice bele voščene tekočine, ki jo izločajo ličinke. Pri listni hržici samica konec pomladi odloži jajčeca na listih, na katerih se pojavijo mehurjaste izbokline. Iz izboklin naslednje leto pridejo ličinke, ki žrejo listno maso. Listi so sprva rumeno pegasti, kasneje pa porjavijo in odpadejo. Hržico in bolšico boste najlažje zatrli z rednim pregledom in rednim obrezovanjem pušpana.