Bambusi so zimzeleni predstavniki trav, ki nas ocarajo s svojimi nežnimi listi in šelestenjem v vetru. So tudi ena izmed najpogostejših sestavin japonskega in kitajskega vrta. Poznamo:
Bambus najbolje uspeva na sončnem rastišču, vendar nekatere vrste dobro uspevajo tudi v polsenci. Vrste rodu Fargesia in Thamnocalamus imajo celo najraje, če so skrite pred opoldanskim soncem. Najbolje uspevajo na rahlo kislih tleh. Če so tla težka je potebno vanje vdelati več organske snovi. Komposta in gnoja ne smemo dodajati v globino večjo od 40 cm, da ne bomo spodbudili rast korenin v globino, saj bi lahko ušle iz koreninske zapore. Obrezujemo po potrebi in lastnih željah. Lahko pustimo gostejšo razrast ali pa razredčimo stebla.
Bambus spomladi pognojimo s popolnim gnojilom. Jeseni pa lahko odstranimo tudi nekaj starih stebel. Načeloma odstranjujemo stebla, ki so starejša od petih let.
Bambusi so zimzelene rastline, vedar spomladi navadno odvržejo nekaj listja. Pojavili se bodo tudi rumeneči listi, vendar to ni znak bolezni ali pomanjkanja mineralov. Odpadlo listje lahko pustimo na tleh kot zastirko in gnojilo.
Za preprečevanje preraščanja vrta z bambusom moramo vrste, ki tvorijo rizome omejiti z zaporo za korenine. Najbolje je izbrati plastiko, saj se navadno v betonu pojavijo razpoke, kovine pa rjavijo in razpadajo. Plastiko zvijemo v cev in jo namestimo do globine 70 cm. Premer cevi bo določal širino do katere se bo bambus razvil. Znotraj zapore mora bambus imetu dovolj prostora za razvoj, saj drugače ne bo dosegel maksimalne višine. Dodatke za izboljšavo tal omejimo na zgornjih nekaj centimetrov tal, s čimer preprečimo rast korenin v globino. Priporočena pa je uporaba zastirke, saj je bambus gozdna rastlina in mu prijajo ne prevroča in rahlo vlažna tla.
Številne vrste bambusov rastejo v subtropskih in tropskih predelih, zaradi česar pri nas niso prezimno trdne. V spodnji tabeli smo zbrali nekaj prezimno trdnih vrst bambusov.
| do –20°C | do –25°C | do –30°C |
|---|---|---|
| Indocalamus sp. “solidus“ | Arundinaria gigantea | Fargesia murieliae |
| Indocalamus tessellatus | Arundinaria gigantea subsp. tecta | Fargesia nitida |
| Phyllostachys mannii | Fargesia dracocephala | Phyllostachys nuda |
| Phyllostachys nigra ‘Hale’ | Phyllostachys atrovaginata | |
| Phyllostachys heteroclada | Phyllostachys aureosulcata | |
| Phyllostachys rubromarginata | Phyllostachys aureosulcata alata | |
| Phyllostachys viridis | Phyllostachys aureosulcata aureocaulis | |
| Phyllostachys vivax | Phyllostachys aureosulcata “Harbin“ | |
| Sasa palmata | Phyllostachys aureosulcata spectabilis | |
| Sasa senanensis | Phyllostachys bissetii | |
| Semiarundinaria fastuosa | Phyllostachys propinqua | |
| Semiarundinaria fastuosa viridis | Phyllostachys viridiglaucescens | |
| Shibataea kumasaca albostriata | Pleioblastus fortunei | |
| Shibataea lancifolia | Sasamorpha borealis | |
| Shibataea chinensis | ||
| Shibataea kumasaca |
Bambuse najlažje razmnožujemo z delitvijo rastline. Izkopljemo del korenin z nekaj stebli in jih prenesemo na novo rastišče. Presajen bambus navadno potrebuje leto ali dve, da doseže višino materinske rastline. Za razmnoževanje pa lahko tudi pogrobamo nekaj poganjkov.
Razmnoževanje s potaknjenci je navadno težavnejše in manj uspešno, še posebno pri rodu Phyllostachys.
Matevž Likar © 2005-2023 - Pogoji uporabe