Resa za pomlad in poletje

Za vse rese so značilni majhni zimzeleni listi, ki spominjajo na iglice in prekrivajo bolj ali manj navpične poganjke. Večina res je majhnih grmovnic, čeprav lahko nekatere vrste zrastejo do 150 cm visoko. Še posebej visoki sta vrsti E. arborea in E. scoparia, ki zrasteta do drevesne velikosti in lahko dosežeta tudi sedem metrov višine.

Navdušeni gojitelji res so vzgojili že številne prekrasne sorte, ki se jeseni pojavijo v vrtnarijah in vrtnih centrih. Odlična sorta je E. carnea ’Velvet Night’, ki zacveti s skoraj črnimi cvetovi. Za živahen ognjen videz pa posadite sorto ’Gold Drop’. Večino leta bo obarvana v rumeno-oranžno barvo svojega listja, ki jo poleti poživijo še škrlatno obarvani cvetovi. Za poseben učinek jo posadite k modrikasto ali temno zeleno obarvanim rastlinam.

Vresa za jesen in zimo

Za razliko od številčnosti rodu Erica, pa so vrese zastopane z eno samo vrsto – jesensko vreso (Calluna vulgaris). Jesenska vresa je nizka grmovnica, ki redko preseže 50 cm višine. Podobno kot reso poganjke prekrivajo majhni iglicam podobni listi. Proti koncu poletja pa konice poganjkov prekrijejo živahno rožnato obarvani cvetovi. 

Priljubljenost vrese in pravzaprav tudi rese nekako sovpada z navdušenjem nad alpskimi rastlinami. Slednje je vodilo tudi v nastanek številnih novih sort, ki se poleg rožnate ponašajo s cvetovi v rdeči, škrlatni ali beli barvi. Čudovita kompaktna vresa je sorta ’Spitfire’ z zlato-rumenkastimi listi, ki pozimi preidejo v rdečkasto oranžne tone in ustvarijo čudovit kontrast rdečim konicam poganjkov. Za bolj nežne tone izberite sorto ’Spring Cream’ s kremasto obarvanimi spomladanskimi poganjki, ki so lepa dopolnitev svetlo zelenim listov niže na poganjku. Slednji se bodo pozimi obarvali v bronasto zelene tone.

Poskrbite za svoje resje

Resje posadimo na sončno rastišče, ki naj bo tudi odmaknjeno od listopadnih dreves. Tla naj bodo dobro odcedna, zaradi česar je potrebno na težjih tleh nekoliko pripraviti sadilno jamo in vanjo vnesti grobi pesek in organsko snov v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja.

Večina res in vres potrebuje podobno kot njihovi sorodniki rododendroni, kisla tla s pH med 4,5-6,5. Za razliko od številnih drugih predstavnikov spomladanska resa ni občutljiva na kislost tal, vendar bo bolje uspevala na rahlo kislih do bazičnih tleh. Zaradi občutljivosti na bazična tla je najbolje pri gnojenju res in vres uporabljati gnojila za rododendrone. Pri okopavanju v bližini rastlin bodite pazljivi tudi na njihove plitve korenine, saj se jih lahko hitro poškoduje.

Resje moramo redno obrezovati, s čimer preprečimo, da bi se v spodnjem delu grmička razvila goličava. Spomladansko reso obrežemo takoj po cvetenju, poletno reso pa v spomladanskem času, ko grmiček še miruje. Podobno tudi jesensko vreso obrežemo zgodaj spomladi. Pri vseh poganjke skrajšamo tako, da jih odrežemo tik pod najnižjimi cvetovi.

Hiter pregled cvetenja po mesecih

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Erica carnea

Erica cinerea

Calluna vulgaris

The post Resje poskrbi za celoleten okras vrta appeared first on Okrasni vrt.

Najpogostejše vrste metuljnika

Najbolj pogosto v okrasnih zasaditvah je metuljnik B. davidii, ki izvira iz osrednje Kitajske. Poimenovana je po francoskem misionarju Armandu Davidu, ki je prvi opisal to vrsto. Botanično vrsto so kasneje vrtnarji namnožili v pester nabort sort. Na izbiro imamo tako predstavnike z modrimi, vijoličastimi, škrlatnimi in belimi cvetovi. V zadnjem času so vrtnarji veliko pozornosti posvetili tudi vzgoji bolj pritilikavih sort. Sorte kot je npr. ‘Blue Chip’ tako ne bodo zrastle višje kot 1 m, zaradi česar so primerne tudi za lonce in korita. Pritlikave sorte so tako odlična priložnost, da privabite metulje tudi na svoje terase in balkone.

Na okrasnih vrtovih pa lahko občudujemo še dve sorazmerno pogosti vrsti – B. globosa in B. alternifolia. Podobno kot B. davidii tudi vrsta D. globosa zraste v do 5 m visok grm. Od nje pa se razlikuje po povsem drugače oblikovanih socvetjih. Namesto dolgih socvetij jo tako krasijo povsem okrogla socvetja, ki spominjajo na dalije iz skupine pompom. Vrsta D. alternifolia pa požene čudovite povešave poganjke, ki jih v času cvetenja povsem prekrijejo svetlo vijoličasti cvetovi.

Vrtnarji so vzgojili tudi nekatere križance kot sta npr. B. ‘Lochinch’ (B. davidii × B. fallowiana) in B. × weyeriana (B. globosa × B. davidii). Križanec B. ‘Lochinch’ je nastal povsem slučajno in so ga odkrili v vrtnariji na škotskem. Odlikujejo ga srebrnkasto zeleni listi, ki jih dopolnjujejo še dišeča socvetja vijoličasto modrih cveetov z rumenim očesom. Križanec B. × weyeriana pa se ponaša z listi, ki kažejo znake obeh staršev. Podobno je tudi pri socvetjih, ki so kroglasta kot pri vrsti B. globosa, vendar lahko kažejo tudi vijoličasti pridih vrste B. davidii. Med sortami tega križanca lahko tako občudujete živahno rumene cvetove sorte ‘Sungold’ ali pa se odločite za bolj pastelno obarvane cvetove sorte ‘Moonlight’.

Kako skrbimo za metuljnik

Vrsta B. davidii razvije večino cvetov na mladih poganjkih, zaradi česar je grm potrebno redno obrezovati. Grm obrežite zatem, ko je verjetnost slane že minila. Morebitne odmrle poganjke odstranite v celoti, preostale pa skrajšajte na višino 50 cm. Pri tem vedno zarežite nad brstom. Za podaljševanje cvetne sezone redno odstranjujte tudi odcvetela socvetja. Slednje pa bo koristilo tudi okolju, saj lahko metuljniki tudi podivjajo in tako vplivajo na našo avtohtono vegetacijo. Na srečo so številne nove vrste sterilne, kar omeji njihovo invazivnost in jih lahko brez slabe vesti posadite tudi na svojem vrtu.

Čeprav je pri nas večinoma prezimno trden, ga je na najbolj mrzlih lokacijah preko zime koristno zaščititi. Temperature med -15°C in -20°C so lahko namreč za rastlino že usodne.

The post Metuljnik – odličen grm za živalim prijazen vrt appeared first on Okrasni vrt.

Plazeča trdoleska zacveti z zelo majhnimi cvetovi, ki jih težko opazimo. Gojimo jo predvsem zaradi njenega prekrasnega zimzelenega listja. Izbirate lahko med številnimi sortami, ki imajo navadno rumeno ali srebrnkasto-belo obrobljene liste.

Plazeča trdoleska ni zahtevna

Podobno kot japonska trdoleska, je tudi plazeča trdoleska zadovoljna tako na sončnem kot tudi v svetlem senčnem rastišču. Odlično prenaša tudi sušnata tla, vendar ji ne bodo škodila niti nekoliko bolj vlažna tla. Ne bodo ji ustrezala le močvirnata tla, kjer voda močno zastaja.

Plazeča trdoleska odlično prenaša obrezovanje, zato jo lahko uporabimo tudi za žive meje.

Načeloma ne potrebuje dodatnega gnojenja, vendar jo lahko enkrat letno vseeno pognojite z univerzalnim gnojilom.

Zanimive sorte

Kot že omenjeno imajo različne sorte navadno rumeno ali belo obrobljene liste. Rumeno obrobljene liste lahko najdete pri sortah ‘Emerald n Gold’ in ‘Canadale Gold’. Sorta ‘Emerald Surprise’ pa ima nekoliko ožjo rumeno obrobo. Za belo obrobljene liste izberite sorto ‘Emerald Gaiety’. Nekoliko redkejša pa je sorta ‘Coloratus’, ki požene liste s škrlatno barvo na spodnji strani lista.

Za obrobe gred je najbolj primerna sorta ‘Minimus’, ki zraste le 50 cm visoko, vendar se razraste tudi več kot 1,5 m v širino.

Škodljivci in bolezni

Podobno kot pri japonski trdoleski, se lahko tudi na plazeči trdoleski pojavijo kaparji. Kaparja je najbolje zatreti z odstranitvijo napadenih vej ali s hortikulturnimi olji.

The post Plazeča trdoleska polepša zimske dni appeared first on Okrasni vrt.

Japonska trdoleska bo na okrasnem vrtu tudi zacvetela, vendar so zelenkasto-beli cvetovi precej neopazni. Vseeno pa nekoliko polepšajo rastlino, če se jih potrudite poiskati.

Japonska trdoleska je odporna grmovnica

Japonska trdoleska bo najbolje uspevala na nekoliko senčnem in suhem rastišču. Na vrtu ji namenite mesto, ki je zaščiteno pred hladnimi vetrovi. Tudi drugače ima raje nekoliko toplješa mesta, zato jo posadite ob zid ali vrtno uto.

Odlična lastnost japonske trdoleske je tudi, da dobro prenaša slanost, zaradi česar jo lahko uporabite tudi za polepšanje dovozov, ki jih pozimi solite.

Zanimive sorte

Poleg botanične vrste s povsem zelenimi listi, lahko v vrtnarijah najdete tudi sorto ‘Aureomarginatus’, ki požene liste z zlato-rumeno obrobo. Sorta zraste nekoliko nižje kot botanična vrsta in doseže le do 3 m višine.

Še nekoliko nižja pa je sorta ‘White Spire’, ki zraste le 40 cm visoko in je tako primerna tudi za lonce. Njeni sivkasto zeleni listi so obrobljeni z ozkim kremasto belim robom.

V kolikor bi želeli enako obarvano sorto z nekoliko večjo rastjo pa posadite ‘Gemini’. Le-ta bo dosegla slaba 2 m višine.

Bolezni in škodljivci

Na japonski trdoleski se lahko pojavijo pršice, listne uši in volnate uši. Na listih in poganjkih pa se lahko pojavijo tudi kaparji.

The post Japonska trdoleska polepša senčnejšo gredo appeared first on Okrasni vrt.

Čebulnice pa resnično zablestijo v loncih in koritih. Čebulice za lonce so na majhnih vrtovih praktično nepogrešljive, saj moramo na takšnem vrtu v majhen prostor vnesti razgibano zasaditev z dolgo cvetočo sezono. Izjemno enostaven način, da to dosežemo je zasaditev večjega števila loncev čebulnic z različnimi sezonami cvetenja, nato pa lonce preko sezone počasi zamenjujemo, s čimer si zagotovimo nepretrgano cvetenje.

Izberite ustrezne čebulice za lonce

Pri izbiri okrasnih čebulnic za lonce morate biti še posebej pazljivi pri kvaliteti rastlin, ki jih boste kupili. Za razliko od vrta in gred, kjer bodo čebulnice navadno cvetele več let, bodo v loncu morda preživele le sezono ali dve. Zato se zazdi, da bi bila dobra ideja namesto znanih sort okrasnih čebulic, za lonce uporabili nekoliko cenejše čebulice brez imena, ki jih ponujajo v zabojih. To bi bilo napačno razmišljanje, saj bodo čebulice v loncih in koritih cvetele neposredno pred vašimi okni in vrati, zaradi česar potrebujete najboljši rastlinski material, ki ga lahko najdete. S tem si boste zagotovili kvalitetne cvetove natančno takšnih oblik in barvnih odtenkov kot ste jih izbrali. Kvalitetne čebulice bodo pognale tudi večje ali številčnejše cvetove, saj imajo nakopičene več energije kot cenejše manjše čebulice.

Čebulice sadimo enako kot na gredi – na tri globine višine čebulice. Neposredno pod čebulice lahko dodate nekaj grobega peska, s čimer boste preprečili zastajanje vode, ki bi lahko vodilo v gnitje.

Po zaključku cvetenja lonce s čebulicami še naprej zalivajte. Čebulice tudi pognojite s tekočim gnojilom za paradižnike. Listov okrasnih čebulnic ne povezujte ali režite. Lonec umaknite na mesto, kjer vas ne bodo motili počasi rumeneči listi in pustite rastlinam, da si naberejo energijo za prihodnje leto. Liste in poganjke odstranite šele, ko bodo popolnoma porumeneli in se začeli sušiti. Mirujoče čebulice lahko sedaj izkopljete iz loncev in vskladiščite do prihodnje sezone ali pa jih posadite na vrt. 

Še nekaj idej za kombiniranje

V kombinaciji z grmovnicami, bodo čebulnice poskrbele za barvitost zasaditve, ki bo ohranila strukturo preko celotnega leta. Za takšno kombinacijo posadite zeleno stebelni beli dren (Cornus alba ‘Flaviramea’) s pritlikavimi tulipani in hijacintami. Poskusite z belo cvetočim tulipanom ‘Purissima’ in hijacinto ‘Madame Sophie’. Odlično se bodo v kombinaciji z grmovnicami počutile tudi druge čebulnice kot so npr. okrasni luki, narcise, zvončki in prezimno trdne ciklame.

S čebulnicami lahko enkratno popestrite tudi kombinacijo zimzelenih rastlin. Z mešanico jeseni cvetočih trajnic, zimzelenih rastlin in spomladi cvetočih čebulnic, boste z enim samim korito okrasili tri letne čase. Na dno lonca posadite tulipane, pri čemer pazite, da se čebulice ne bodo dotikale sten lonca ali druga druge. Nad čebulice posadite zimzelene rastline, kot sta npr. bršljan (Hedera helix) in spomladanska resa (Erica carnea). Za nekaj barvitosti dodajte še ognjeni dež (Heuchera) ‘Chocolate Ruffles’ s temno škrlatnimi listi. Še več barve lahko v kombinacijo vnesete z mačehami. Namesto tulipanov, ki bodo ustvarili čudovit spomladanski finale cvetov, lahko uporabite tudi vetrnice, žafrane ali spomladi cvetoče perunike. Lahko pa si v loncu ustvarite tudi barvit ognjemet sestavljen povsem iz cvetočih čebulnic. Za živahno zasaditev posadite v korito več različnih vrst čebulnic. Čebulice razporedite po celotni površini lonca tako, da bodo rasle ena skozi drugo in ustvarile razgibano kombinacijo cvetov. Poskusite zasaditev sestavljeno iz nizkih belih tulipanov, visokih temno škrlatnih tulipanov in nežno rumenih narcis. V kolikor imate v koritu dovolj prostora pa dodajte še logarico (Fritillaria) in hrušice (Muscari).

The post Čebulice za lonce – pisana pomlad na terasi appeared first on Okrasni vrt.

Poskrbite za svoj dren

Dreni skoraj ne potrebujejo oskrbe. Zadovoljni so skoraj na vsakih tleh, čeprav najbolje uspevajo ob nekoliko višji talni vlagi. Potrebujejo pa dovolj sonca, ki pomaga pri dozorevanju njihovih stebel. Vsakih nekoliko let jih pozno pozimi porežite na približno 5 cm višine, s čimer boste spodbudili rast številnih mladih in živahno obarvanih stebel. Stebla porežite na nekoliko različnih višinah, s čimer bo oblika grma nekoliko bolj razgibana. Lahko pa vsako leto odstranite tretjino do polovico stebel. Tako boste postopoma pomlajevali grm in hkrati ohranili strukturo grma. Takšen način je priporočljiv tudi za šibkejše grme kot npr. Cornus alba ‘Sibirica’. Za bujno razrast rastlino vsako leto pognojite z mineralnim gnojilom ali zrelim kompostom. Jeseni lahko naberete potaknjence in si namnožite svoje najljubše kultivarje, saj se potaknjenci drenov zelo dobro zakoreninjajo. 

Zgodnji pomladni cvetovi

Prijetno dišeči cvetovi rumenega drena (C. mas) so med prvimi znanilci pomladi. Rumeni dren zraste v do 5 m visok grm. Listi se pojavijo precej kasneje kot cvetovi. Poleti se na rastlini razvijejo temno rdeči plodovi, medtem ko bo v jeseni rumeni dren popestril vrt z rumeno, oranžno in temno rdeče obarvanim listjem. Rumeni dren lahko uporabimo tudi za živo mejo, vendar v tem primeru ne bo cvetel, saj se cvetovi tvorijo na poganjkih prejšnje sezone, ki se med obrezovanjem odstranijo. Sorta ‘Elegantissima’ ima liste obrobljene z debelim rumenim robom.

Dren za barvit konec pomladi

Sporni dren (C. controversa) zraste v 15 visoko drevo s horizontalno rastočimi vejami. Pozno spomladi je drevo prekrito s kremasto belimi cvetovi, jeseni pa se na vejah razvijejo modrikasto-črni plodovi. Kultivar ‘Variegata’ ima zanimive liste z neenakomernim srebrno-belim do nežno rumenim robom.

Pri pagodastemu drenu (C. alternifolia) je nenavadno to, da ima liste namešcene izmenično (pri ostalih vrstah so v paru). Najraje ima vlažna tla, na katerih bo zrastel v 7 m visoko drevo z izrazito pladnasto strukturo krošnje. Maja bodo njegove krošnje prekrivali beli cvetovi, ki jih bodo kasneje nadomestili črni plodovi. Priljubljena sorta ‘Argentea’ ima liste marmorirane z belo in rumeno barvo.

Tudi ameriški dren (C. florida) zraste v nizko 5-10 m visoko drevo, ki je v maju polno belih cvetov. V resnici so cvetovi zeleni in dokaj neugledni, obdajajo pa jih velike bele brakteje, ki tvorijo nam poznan “cvet”. Jeseni cvetove nadomestijo rdeči plodovi. Obstajajo tudi naravne oblike C. florida f. rubra, pri katerih so cvetovi rožnato obarvani.

Nekoliko nižji kot ameriški je japonski dren (C. kousa), ki zraste 5-7 m visoko. Japonski dren je prekrasno drevo z odprto krošnjo, ki prepušča veliko sonca. V juniju in juliju bodo na pokončnih pecljih pognali beli cvetovi z 3-5 cm dolgimi braktejami. Cvetovom sledijo zanimivi plodovi, v jeseni pa se drevo odene v enkratno rdečo barvo.

Za razliko od ameriškega so cvetovi tihomorskega drena (C. nuttallii) obdani s petimi ali pogosteje s šestimi, do 5 cm dolgimi belimi braktejami. V naravi lahko zraste do 25 m visoko, vendar v Evropi navadno ne preseže 7 m. Jeseni se listje obarva rumeno rdeče. Najraje ima pH nevtralna tla in svetlo senco. Za dobro uspevanje pa potrebuje tudi dovolj toplote.

Barvita zimska stebla

Poleti dokaj neugleden predstavnik drenov zares zaživi šele pozimi, ko njegova rdeča stebla obarvajo zimsko sivino. Beli dren (C. alba) zraste v 3 m visok grm z velikimi, do 7 cm dolgimi listi. Jeseni se na rastlini pojavijo beli plodovi. Kultivar C. alba ‘Sibirica’ ima še posebej živo rdeča stebla. Z vsakoletnim odstranjevanjem starih stebel, si boste vsako zimo zagotovili pisan vrt.

Pogosta evropska vrsta drena je rdeči dren (C. sanguinea). V naravi navadno raste na alkalnih tleh, vendar bo uspeval tudi na pH nevtralnih ali celo nekoliko kislih tleh. Rastlina se razraste v gost grm, ki ga lahko uporabimo tudi kot vetrolov. Jeseni bo zacvetel z belimi cvetovi, ki jim bo sledil jesensko okras rastline.

Še nekaj idej

Ob zasaditve, ki vključujejo drene ali druge grmovnice z barvitimi stebli, lahko postavite tudi manjši ribnik. Njihova barvita stebla se bodo prekrasno zrcalila na vodni površini. V sodobni zasaditvi pa lahko barvitost in arhikteturnost stebel še poudarite z barvitimi ozadji. Poskusite z vijoličasto obarvano steno. Za nekaj dramatičnosti lahko med stebla postavite luči, ki bodo ponoči osvetljevale barvita stebla drenov.

The post Dren lahko popestri vsak letni čas appeared first on Okrasni vrt.

Vrste, ki jih je potrebno saditi spomladi.

Priprava sadilne jame

Pri izbiri in pripravi rastišča se moramo zavedati, da bomo posadili drevo, ki bo verjetno na tem mestu raslo vsaj desetletje, zato moramo rastišče dobro izbrati.

Na lahkih dobro odcednih tleh izkopljemo luknjo, ki je dvakrat tako široka kot koreninska gruda drevesa, ki ga bomo posadili. Globina sadilne jame na bo enaka višini koreninske grude. V primeru, da bomo drevo podprli, moramo kole zabiti v tla preden posadimo drevo, da ne bomo poškodovali korenin. Drevo postavimo v sadilno jamo in jo zapolnimo kar z izkopano zemljo. V zemljo, s katero zapolnimo sadilno jamo tudi nikoli ne dodamo svežega gnoja ali gnojil, da ne požgemo korenin.

V primeru, da sadimo na sušnih lahkih tleh pa izkopano zemljo zmešamo s tretjino volumna komposta ali šote. Na takšnih tleh tudi obvezno uporabimo zastirko.

Na težkih glinenih tleh moramo izkopati sadilno jamo, ki ima 3x premer koreninske grude. Jamo zapolnimo z zemljo, ki smo jo izkopali. Nikoli ne smemo izboljševati tal s šoto ali kompostom na težkih tleh. Prav tako ne smemo za zapolnitev sadilne jame uporabiti lažjih tal, ker bomo ustvarili »skledo«, v katero se bo ujela voda in utopila korenine. V primeru, da želite na težkih tleh posaditi rastline, ki potrebujejo dobro odcedna tla, je najbolje, da ustvarimo dvignjeno gredo. Zemljo na rastišču prekopljemo, ji dodamo dobro odcedno zemljo in ponovno prekopljemo. Postopek ponovimo, dokler ne dosežemo zaželene višine grede.

Sajenje dreves z golimi koreninami

Sajenje dreves z golimi koreninami je zelo enostavno. Previdno odstranimo material, ki obdaja korenine in odstranimo vse poškodovane korenine s škarjami ali ostrim nožem. Korenine namočimo v vedro z vodo, da se dobro napijejo, vendar ne jih ne smemo pustiti stati v vodi več kot eno uro. V tem času lahko izkopljemo in pripravimo sadilno jamo. Drevo postavimo v sadilno jamo na enako višino kot je raslo preden je bilo izkopano. Previdno zapolnimo sadilno jamo do ¾ višine, zatem pa jo napolnimo z vodo in pustimo, da voda odteče. Tako se zemlja usede, odstranimo pa tudi zračne žepe. Sadilno jamo zatem zapolnimo do vrha. Sedaj lahko drevo tudi pognojimo z vodno raztopino mineralnega gnojila (20-20-20). Dodano gnojilo je dovolj za prvo sezono in ni več potrebe po dodatnem gnojenju. 

Sajenje dreves iz loncev

Odstranimo lonec in s prsti nekoliko razrahljamo zunanje korenine, ki pogosto rastejo v krogu. Dolge korenine, ki rastejo povsem v krogu lahko tudi odstranimo. Drevo postavimo v sadilno jamo na enako globino na kateri je raslo v loncu. Jamo zapolnjujemo kot je opisano zgoraj.

Skrb za mlado rastlino

Mlada drevesa je potrebno prvo leto po sajenju v sušnih obdobjih dodatno zalivati. Pri tem zalijte površino, ki ustreza približno 1,5x širini krošnje. Za boljšo preskrbo z vodo in hranili, odstranite travo in plevele ter prekrijte površino z zastirko. Pri tem pazite, da ne boste zastirke naložili ob samem deblu, saj lahko pride do okužb in drugih težav z lubjem. V kolikor imate težave z divjadjo, ne pozabite namestiti ustrezne zaščite okrog debla. Prav tako po dveh letih ne pozabite odstraniti podpore, ki ste jo drevesu namestili ob sajenju.

The post Sajenje dreves in grmovnic za dober začetek appeared first on Okrasni vrt.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

The post Obrezovanje grmovnic v septembru appeared first on Okrasni vrt.

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

The post Vrtna opravila v mesecu marcu appeared first on Okrasni vrt.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
V ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

The post Okrasni vrt primeren tudi za ptice appeared first on Okrasni vrt.