Arhiv oznak: čebulnice

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v novembru

vrtna opravilaPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice in drevnine, ki jih še niste uspeli obrezati v začetku jeseni.

Splošna vrtna opravila

  • redno odstranjujte odpadlo listje
  • posadite spomladi cvetoče čebulnice, če tega še niste storili v oktobru
  • obrežite vrtnice, da preprečite poškodbe zaradi vetra in snega
  • posadite rastline za zimski okras
  • Travne bilke bodo rastle vse dokler je temperatura nad 5°C, zaradi česar jo morate še vedno redno kositi. Dvignite višino košnje na 4 cm, da ne boste izpostavljali občutljivih delov travnih bilk mrazu.

Trajnice in čebulnice

  • Redno odstranjujte odmrle dele trajnic in jih kompostirajte.
  • Odstranite lahko tudi poganjke okrasnih trav. Pustite le tiste, ki še vedno izgledajo privlačno, saj dajejo vrtu strukturo.
  • Počakajte, da prvi mraz pomrzne poganjke kan (Canna) in dalij (Dahlia), preden izkopljete gomolje
  • V kolikor želite za božič cvetočo vitezovo zvezdo (Hippeastrum) je sedaj skrajni čas, da ga posadite v lonček.
  • Sedaj lahko namnožite mak (Papaver) in plamenke (Phlox) s koreninskimi potaknjenci.
  • Posadite nove sorte tulipanov ali nadomestite čebulice sort, ki cvetijo vedno slabše, s svežimi čebulicami.

Grmovnice in drevesa

  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesto na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.

Javor (Acer)

Javorji ob obrezovanju lahko močno krvavijo, zaradi česar jih je najbolje obrezovati v času mirovanja (med novembrom in februarjem). Vrste A. davidii, A. negundo, A. saccharinum, A. campestre, A. griseum in A. platanoides oblikujemo v obliko z izrazito centralno osjo. Odstranimo vse veje, ki kvarijo obliko in uravnovešenost krošnje. Nasprotno pa pahljačastem javorju (A. palmatum) samo odstranimo poškodovana in šibka stebla. Več o japonskih javorjih.

Divji kostanj (Aesculus)

Divji kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Jelša (Alnus)

Večina jelš tvori več stebelna drevesa. V kolikor želimo oblikovati drevo z izrazito centralno osjo, jeseni izberemo primeren poganjek, na katerem z rastjo sproti odstranjujemo spodnje veje do višine cca. 2 m. Pri odraslih drevesih moramo samo odstraniti odmrle ali poškodovane veje.

Kostanj (Castanea)

Pravi kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov.

Cigarovec (Catalpa)

Cigarovec oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo.

Judeževo drevo (Cercidiphyllum)

Judeževo drevo potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo le poškodovane ali odmrle poganjke. Močnega obrezovanja se izogibamo.

Glog (Craetegus)

Glog obrežemo, ko so ptice pojedle vse plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Večinoma je obrezovanje gloga omejeno na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih vej. Drevo lahko oblikujemo v mnogodebelno obliko ali obliko z izrazito centralno linijo.

Bukev (Fagus)

Bukev oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo. Pri rdeči bukvi lahko včasih pride do oblikovanja zelenih poganjkov. Takšne poganjke v celoti odstranite.

Jesen (Fraxinus)

Večina jesenov bo sama po sebi oblikovala uravnovešeno krošnjo. Večina obrezovanja je tako omejena na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavi obliki ‘Pendula’ odstranite prekrižane in preveč na gosto zrasle veje.

Ambrovec (Liquidambar)

Čeprav je redno obrezovanje nepotrebno, se splača preveriti ali je mlado drevo oblikovalo en sam centralni poganjek. V kolikor imate dva ali več tekmujočih poganjkov, odstranite šibkejše. Pri večjih drevesih odstranite spodnje veje, da preprečite, da bi se naravno povešavi poganjki dotikali tal.

Murva (Morus)

Murve lahko ob obrezovanju močno krvavijo, zaradi česar jih obrezujemo v času mirovanja (med novembrom in januarjem). Bela murva navadno sama oblikuje privlačno in uravnoteženo krošjo ter potrebuje samo redno odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov.

Ribniki

  • Redno odstranjujte odpadlo listje iz ribnika.
  • Redno odstranjujte tudi odmrle dele vodnih rastlin.
Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

Gniloba gladiol

Gniloba gladiol

Gniloba gladiol

Glive iz skupine Fusarium povzročajo pri gladiolah in acidantera (Acidanthera bicolor = Gladiolus callicanthus) propad čebulic in posledično tudi nadzemnega dela rastline. Natančnješe je povzročitelj gliva Fusarium oxysporum f. gladioli, ki je prisotna v tleh. Rastline se okužejo preko sajenja v zemljo, v kateri je prisotna gliva.

Simptomi

Prisotnost gnilobe gladiol se pokaže kot rumenenje in zavrta rast listov, ki jim lahko sledijo tudi deformirani in razbarvani cvetovi. Obolele rastline se lahko popolnoma posušijo, porjavijo in propadejo ali pa v primeru, da okužba ni tako močna ostanejo žive, vendar močno prizadete.
Prve simptome lahko opazimo med rastno sezono na poganjkih, ali pa že pred tem kot gnilobna področja na čebulici. Tako lahko ločimo dve obliki gnilobe, ki jo povzroča ta gliva: rjava gniloba in gniloba prevajalnih tkiv. Prva je precej pogostejša in se kaže kot rjavo-črna področja na površini čebulice (navadno pri bazi). Tkivo čebulice ostane čvrsto, vendar se skrči in postane luskasto. Gniloba prevajalnih tkiv je precej redkejša in se pokaže kot globoko področje gnilobe po osrednjem delu čebulice.

Nekemično zatiranje

Za preprečevanje bolezni je najbolje kontrolirati količino gnojil, ki jih uporabljamo pri gladiolah. Še posebej ne smemo pretiravati z dušikom. Vsako sezono pred sajenjem tudi preglejte čebulice in zavrzite vse čebulice, ki kažejo znake bolezni. S tem boste zmanjšali možnost prenosa na zdrave rastline.

gladiole

Gladiole – lep okras vrta in aranžmajev

novo_gla_vel_milGladiole so zelo enostavne za gojenje, hkrati pa cenjene kot rezano cvetje. Cvetove poženejo v dolgih socvetjih, polnih velikih cvetov bele, rdeče, rožnate, oranžne ali celo zelene barve. Različni kultivarji pa imajo celo dvobarvne cvetove. Veliko izbiro sort gladiol lahko najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”. Med gladiole pa spada tudi čebulica leta 2014 – acidantera (Acidanthera bicolor = Gladiolus callicanthus).

Sajenje in nega

Gomolje gladiol posadite na sončno mesto. Sveže kupljeni gomolji bodo najverjetneje zacveteli tudi na senčnejših legah, vendar bodo gladiole na soncu pognale večje cvetove in močnejša stebla. Dovolj sonca pa je potrebno tudi za obnovitev zalog, ki bodo zagotovile ponovno cvetenje v prihodnjem letu, v kolikor ne bomo čebulic ob koncu sezone zavrgli. Podobno kot ostale čebulnice imajo tudi gladiole rade dobro odcedna in z organsko snovjo bogata tla. Čebulice posadite 10 cm globoko in 10-15 cm narazen. Visoke sorte po potrebi podprite, da se rastline ob močnejšem vetru ne zlomijo.
Na vrtu jih lahko posadite na gredo med ostale trajnice in grmovnice, ali pa jim namenite prostor na gredi namenjeni rezanemu cvetju, kjer jih posadite poleg pozno cvetočih dalij in različnih enoletnic kot npr. kozmej (Cosmos bipinnatus), cinij (Zinnia), dišečega grahorja (Lathyrus odoratus) in drugih. V obeh primerih jih za najboljši učinek posadite v skupine po sedem ali več rastlin.

Podaljšanje sezone gladiol

Prve gladiole posadite sredi maja, nato pa vsaka dva tedna (nekje do sredine junija) posadite dodatne čebulice. S takšnim načinom sajenja si boste zagotovili neprekinjeno cvetenje od julija do avgusta. Drug način za podaljšanje cvetenja vaših gladiol je izbira različnih kultivarjev. Izberite zgodnje, sredi sezone cvetoče in pozne kultivarje in jih vse posadite v maju. V kolikor gladiol ne boste uporabili za rezano cvetje, sproti odstranite posamezne odcvetele cvetove, ob koncu cvetenja pa odrežite tudi celotno cvetno steblo. Liste pustite nepoškodovane, da si lahko rastlina nabere dovolj moči za naslednjo sezono.

Nega gladiol

Gladiole so dokaj občutljive na številne bolezni in škodljivce, zaradi česar jih številni vrtnarji obravnavajo kot enoletnice in čebulice ob koncu sezone zavržejo.
V kolikor boste čebulice prezimili, jih izkopljite, ko prvi mraz uniči poganjke, jih očistite prsti in odstranite ostanke stebla. Prve tri tedne postavite čebulice v topel in suh prostor, da se čebulice izsušijo, s čimer preprečimo gnitje in propadanje čebulic. V tem času se med spodaj ležečo staro in novo čebulico, ki zraste nad njo izoblikuje plutasta plast. Staro čebulico lahko tako brez skrbi odlomimo in zavržemo, novo čebulica pa do pomladi vskladiščimo na hladnem in temnem mestu.
Ob strani materinske čebulice pogosto poženejo nove zarodne čebulice. V kolikor jih boste vsako leto posadili in prezimili, bodo v dveh do treh letih zacvetele.

Gladiole kot rezano cvetje

gladioleZa rezanje vedno uporabite oster nož ali škarje. Pripravite si tudi posodo z mlačno vodo, v katero boste postavili odrezane poganjke. Poganjke odrežite zgodaj zjutraj, ko ima rastlina največ vode, saj bodo tako bolje prenesli šok kot pa če se boste nabiranja lotili opoldne. Vedno izberite poganjke z enim do tremi odprtimi cvetovi, saj se bodo preostali postopoma odprli v vazi. Posodo z nabranimi poganjki prenesite za nekaj ur v hladen in temen prostor, da se cvetovi “utrdijo”, kasneje pa jih lahko razporedite svoje aranžmaje.
V kolikor želite čebulice prezimiti in ponovno uporabiti naslednjo sezono, morate paziti, da po odstranitvi poganjka na rastlini ostanejo vsaj štiri listi, ki bodo skrbeli za prehrano čebulice.

Bolezni in škodljivci

Gladiole so občutljive na napade tripsov in listnih uši. Njihovi listi pa lahko zamikajo tudi kakšnega polža. Med boleznimi sta najpogostejši siva plesen in gladiolina gniloba korenike.

prezimovanje čebulnic

Prezimovanje čebulnic

prezimovanje čebulnicŠtevilne poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice niso prezimno trdne, zaradi česar jih moramo še pred zimo izkopati in vskladiščiti na “toplem”. Prezimovanje čebulnic ni kompliciran postopek, potrebno pa je poskrbeti, da jim zagotovimo ustrezne pogoje in preprečimo morebitno gnitje oz. plesnobo.

Gomoljaste begonije

Takoj zatem, ko je lažji mraz uničil poganjke (vendar preden močan mraz uniči tudi korenine), moramo begonije izkopati. Poganjke odrežemo in gomolje izkopljemo z nekaj zemlje. Nekaj tednov jih sušimo, nato pa jih vskladiščimo pri 4-10°C (najbolje v žagovini ali kartončkih za jajca). Če želimo, da bodo poleti spet cvetele jih moramo pozimi, ko se pojavijo novi brsti prenesti v substrat in jih postaviti na mesto brez direktnega sonca pri 20°C. Substrat naj bo vlažen, vendar ne moker. Po zadnji slani jih lahko prenesemo na vrt.

Dalije

Pri dalijah podobno kot pri begonijah počakamo, da mraz uniči poganjke, nato pa izkopljemo gomolje. Izkopljemo jih z nekoliko okoliške zemlje in jih nekaj tednov pustimo na suhem mestu, da se posušijo. Iz posušenih gomoljev odstranimo vso zemljo, nato pa jih prenesemo na hladno mesto (4-7°C), kjer jih prezimimo.

Gladiole

Gladiole izkopljemo nekje sredi oktobra. Izkopljemo jih z nekaj okoliške zemlje in pustimo, da se posušijo. Iz posušenih gomoljev odstranimo vso zemljo, nato pa jih vskladiščimo pri 4-10°C. Enako lahko prezimimo tudi frezije in krokozmije.

Kane

Ko prvi mraz uniči poganjke previdno izkopljemo rizome, z njih odstranimo vso zemljo in jih postavimo na suho mesto, da se osušijo. Rizome lahko skladiščimo v papirnih vrečka ali kartonih pri 4-10°C. Spomladi jih lahko vrnemo na vrt, ko se temperature dvignejo nad 20°C.

čebulnice

Čebulnice in trajnice za cvetočo pomlad

čebulniceSpomladansko prebujanje poleg daljših in toplejših dni prinese tudi prve cvetove, ki preženejo zimsko sivino. Med temi prvimi znanilci pomladi lahko najdemo tako zelnate trajnice kot tudi različne vrste čebulnic.

Zgodaj cvetoče trajnice

Podobno kot spomladi cvetoče čebulnice tudi številne trajnice ne izgubljajo časa in ob prvih toplih dneh pokukajo iz zemlje. Med najzgodnejše trajnice vsekakor spadajo telohi kot je npr. naš črni teloh (Helleborus nigra). Angleži slednjega imenujejo kar »Christmas rose«, kar nakazuje kako hitro v sezoni lahko pričakujemo njegove cvetove (čeprav ne že okrog božiča). Telohi so odlična trajnica za ozelenitev senčnatih rastiščih, pri čemer je veliko predstavnikov tudi zimzelenih, kar bo dajalo zasaditvi dodatno strukturo tudi v zimskem času.
Še ena trajnica, ki zacveti zelo zgodaj v sezoni, je tudi pljučnik (Pulmonaria). Njihovi cvetovi počasi preidejo iz rožnate v vijoličasto barvo, kar dodatno popestri zasaditev. Za dodaten okras poskrbijo še pegasti listi, ki popestrijo senčne grede, na katerih se pljučniki odlično počutijo.
Za povsem drugačno teksturo pa poskusite z bergenijami. Njihovi veliki okrogli listi so zimzeleni in bodo lepo zaključevali gredo tudi preko zime. Številne sorte zacvetijo v intenzivno rožnati, vendar lahko najdemo tudi sorte s cvetovi v nežnejših odtenkih (npr. ‘Silberlicht’ ali ‘Bressingham White’). Pri sorti ‘Overture’ pa lahko uživate celo v prekrasnih temno rdečim listih, ki so odlični za ustvarjanje kontrasta s sveže zelenimi spomladanskimi poganjki drugih trajnic.
Za resnične navdušence nad rastlinami pa je prava izbira jetrnik (Hepatica). Svojo zbirko rastlin lahko obogatite z našim domačim navadnim jetrnikom (H. nobilis), ki je prekrasna do 15 cm visoka rastlina z vijoličasti cvetovi ali pa se navdušite nad škrlatno-rožnato cvetočo sorto H. nobilis var. nobilis ‘Rote Glut JP’, ki lahko doseže celo cene do 250€. Podobno cenjene in ustrezno drage so tudi številne druge sorte, ki jih v zadnjem času vzgajajo gojitelji na Japonskem, kjer se je močno razširilo navdušenje nad temi prekrasnimi trajnicami.

Ni pomladi brez čebulnic

Skoraj sinonim za pomlad so seveda različne spomladi cvetoče čebulnice, ki s svojimi barvitimi cvetovi prekrijejo grede in prostore pod še neolistanimi drevesi.
Odlična lastnost čebulnic je, da potrebujejo izredno malo prostora. Tudi na že povsem zaraščeni gredi, je med trajnicam in grmovnicami še dovolj prostora za nekaj teh lepotic. Še celo bolje je, če jih posadite med trajnice, ki zrastejo in cvetijo kasneje v sezoni, saj bodo počasi prekrile vedno bolj rumene poganjke spomladanskih čebulnic.
Poleg gred pa ne pozabite s čebulnicami polepšati tudi trate in prostorov pod drevesi. Za zasaditev enostavno izberite primerne čebulnice in jih nežno zakotalite po prostoru, ki ste si ga namenili zasaditi. Nato čebulice posadite na mestu, kjer so se ustavile. Na takšen način boste dobili videz zasaditve, ki je zelo podoben naravnemu. Že klasična izbira za naturaliziranje so žafrani in narcise. Za nekoliko drugačno zasaditev pa poskusite še z logaricami in pod grmovnicami s kombinacijo zvončkov in vetrnic.

Ustvarite pomladno kombinacijo

V ozadje grede posadite krvavordeče grozdičje (Ribes sanguineum), ki bo nekje sredi pomladi odprlo svoje rožnato rdeče cvetove in z njimi nadišavil vso okolico. V ozadje posadite še bodnantsko brogovito (Viburnum x bodnantense ‘Charles Lamont’) z nežnimi belo-rožnatimi cvetovi. Osrednji del grede zapolnite z okrasno travo anemantelo (Anemanthele lessoniana), ki bo omehčala zasaditev s svojimi prekrasnimi zeleno-rdečkastimi poganjki. V ospredje grede posadite orlico (Aquilegia vulgaris ‘Nivea’). S skoraj metrom visokimi poganjki se bodo cvetovi dvigovali pred ozadjem okrasne trave in nad nižje rastočimi trajnicami. Ribez dodatno podsadite s pljučnikom ‘Lewis Parker’, ki ima prekrasne suličaste liste posejane s svetlimi pegami in škrlatno-rožnate cvetove, ki bodo prešli v vijoličasto-modro barvo. Rob grede pa zaključite z zimzelenimi bergenijami ‘Baby Doll’, ki za razliko od številnih drugih sort bergenij, zacveti v nežno rožnati s pridihom marelične.
Med okrasnimi čebulnicami izberite takšne, ki bodo dopolnjevale zgodnje cvetove pljučnika pod ribezom. Poskusite kombinacijo rožnato cvetočih hrušic ‘Pink Surprise’ in modro-vijoličastih cvetov hijacintovke (Hyacinthoides non-scripta). Za kasneje v sezoni pa poskusite ujeti nianse cvetov ribeza. Posadite tulipan ‘Ollioules’ s cvetovi v starinsko rožnati barvi, ki proti robu preide v belo. Kombinirajte ga s polnimi cvetovi sorte ‘Royal Acres’, ki ima v cvetovih poleg rožnate in bele tudi nekaj zelene barve.

Večino rastlin lahko najdete v prodaji v spletni trgovini Svet čebulic in Trajnice Carniola.